Dnevna soba je navadno prostor, kamor povabimo goste; v njej si poiščemo udoben naslonjač, ko se želimo sprostiti ob branju knjige ali ko gledamo televizijo; tukaj se zbere družina, ko se želi o čem pogovoriti. Čeprav je tudi za ta prostor boljše, da prevladujejo lahkotne, pastelne, tople in sončne barve (rumena, smetanasti odtenki svetlo rjave, rjavi odtenki naravnega lesa idr.), imamo v dnevni sobi še največ svobode pri izbiri barv. Z blazinami na sedežni garnituri, denimo, lahko v dom vnesemo več različnih barv – modro, vijolično, indigo, zeleno in rdečo.
Naj lončnice in pohištvo ne »streljajo«
Na mizi so lahko raznobarvne vaze s svežim cvetjem, svetilke različnih barv in oblik. Če kje, potem si lahko prav v dnevni sobi privoščite tudi težko, robustno pohištvo, težke umetnine, denimo kipe, abstraktne slike ipd. V dnevni sobi naj bo obilo lončnic – lahko se vzpenjajo po stenah, so na policah, kakšni lepi palmi ali fikusu prepustite kot; izbirate lahko med cvetočimi in necvetočimi lončnicami. Pazite le, da v sobi nimate lončnic s prišiljenimi listi, če pa že so, ne smejo biti dvignjene od tal, tako da bi konice »streljale« proti komu, ki sedi v naslonjaču ali na sedežni garnituri – to namreč krepi nemir in utegne povečati jezljivost.
Prav tako pazite, da konice pohištva (rob mize, omare ipd.) ne bi bile usmerjene proti komu, ki sedi v dnevni sobi. Še najboljše je, da se tej težavi ognete s pohištvom z zaobljenimi robovi, tudi v dnevno sobo, kakor v kuhinjo, lahko postavite mizo okrogle ali vsaj jajčaste oblike.
Iz sobe ne naredite labirinta
Ko boste razvrščali pohištvo, pazite, da sobe preveč ne obtežite in nekako zaprete vase – dnevna soba ne sme biti labirint, ki vas sili, da se ogibate kakemu kosu pohištva. Sedežno garnituro boste najbrž postavili nasproti omare s televizijo in z glasbenim stolpom. Pazite, da bo razdalja med njima vsaj dva metra in pol.
Če ima dnevna soba balkon in so vrata, ki vodijo nanj, v ravni črti z vhodnimi vrati v sobo, potem sedežne garniture ne postavljajte na to črto – tukaj se namreč energija neprenehoma vrtinči, to pa ne vpliva dobrodejno na telo in duha. To težavo lahko odpravite tako, da na balkonska vrata obesite težko zaveso.
Brez krame in navlake
Še prevečkrat, žal, postane dnevna soba skladišče, kamor odlagamo vse, za kar ne najdemo prostora drugod po stanovanju. To pa ovira kroženje energije in meče polena pod noge ustvarjalnosti in delovnemu navdihu vseh družinskih članov. Če imate navado puščati revije in časopise na mizi ali pod njo, prav, a nikar naj tam ne bo časopis, star več mesecev, ki ga kdaj po pomoti vzamete v roke in šele po pol ure branja ugotovite, da mu je že potekel rok trajanja. Stare revije in časopise sproti mečite proč – bržkone imate blizu doma zabojnik za star papir. Enako ravnajte z reklamnimi brošurami.
Urejena knjižna polica
V dnevni sobi je običajno družinska knjižnica. Lepa navada, ki spodbuja k branju. A le, če so knjige na policah pregledno urejene, hkrati pa knjižnico redno obnavljate – knjige, ki jih ne potrebujete več ali jih ne čutite več kot svojih, podarite, odnesite v bukvarno itn. Zelo pomembno je, da je na policah zmeraj nekaj prostora za nove knjige – to namreč ohranja miselno prožnost in odprtost za nove zamisli.
Ljudje, ki imajo knjižne police neurejene in povrh tako natrpane, da ne gre nič več nanje, so okosteneli, konservativni, težko sprejmejo nove zamisli, misli jim begajo ipd. Dobro je, da vsaj enkrat na leto kritično pregledate vse svoje knjige – tiste, ki jih ne potrebujete več (jih niste odprli že leto dni ali celo več) bržčas pri vas nimajo več kaj iskati. Enako ravnajte z videokasetami, zgoščenkami, ploščami in kasetami.
Prijetne fotografije
Družinske slike, ki visijo na stenah ali ste jih razstavili po policah, naj bi načeloma utrjevale vezi med družinskimi člani. Pazite le, da bodo te fotografije spomini na prijetne dogodke in da bodo na njih družinski člani skupaj. Ni dobro, denimo, da je na eni sliki samo mož, na drugi pa žena.
Samski naj v dnevni sobi ne bi obešali slik nekdanjih partnerjev, če si želijo spoznati drugega življenjskega sopotnika. Tudi naj hranijo daril, ki jim jih je poklonil nekdanji partner.
Darila in spominki
Dnevne sobe nikar ne uporabljajte za skladišče daril, ki vam niso bila všeč že tedaj, ko ste jih dobili, in jih imate na razstavi samo, da ne bi morebiti užalili darovalca, ko vnovič pride v goste. Darilo ne pripada več darovalcu, marveč vam – z njim lahko počnete, kar želite. Tudi vržete proč. Ali bi hoteli, da kdo, ki ste mu kaj podarili, postane nejevoljen vsakič, ko to reč pogleda? Najbrž ne. Bržkone mu tudi ne bi zamerili, če bi jo raje dal proč, saj vendar ne želite škodovati, mar ne?
Podobno ravnajte tudi s spominki s potovanj. Dokler vam je pogled nanje prijeten, vas navdaja z močjo, jih imejte, potem jih raje vrzite proč ali podarite komu, ki mu bodo v veselje. Morda se vam zdijo ti nasveti krut, a ne pozabite, da je poglavitna značilnost vesolja sprememba. Nič ni enkrat za vselej. S pretirano navezanostjo na kaj si zapiramo pot naprej, preprečujemo, da bi se nam lahko zgodilo kaj novega. In novo ni nujno slabo, nasprotno. Če ste uživali, ko ste potovali po Egiptu, še ne pomeni, da si ne želite ogledati še kake druge dežele, mar ne?
Zbirke – da ali ne?
Najbrž zbiratelja ne more nič razveseliti bolj kakor pogled na sto in en primerek česar koli, kar že zbira, naj bodo to porcelanaste mačke, miniaturne jadrnice v steklenicah, znamke, metulji, revije, stari radijski aparati ali kar koli že. Sčasoma stanovanje, ne le dnevno sobo, natrpa z barbikami, tako da se dom začne dušiti od primerkov brhke lepotičke – vam je to znano?
Če ste navdušen zbiratelj, najbrž to ni naključno. Vprašajte se, zakaj ste začeli kaj zbirati, kaj vam ta reč pomeni. Morda je že napočil čas, da se od tega poslovite – ali pa tudi ne. Samski, denimo, ne da bi se zavedali, navadno zbirajo kakšno žival, pri čemer pa je vsaka figurica, slika idr. sama, nikoli v paru. S »samskimi račkami«, recimo, pozunanjijo notranje čutenje, da so samski, osamljeni, hkrati pa nezavedno krepijo misel, da bodo v prihodnosti to tudi ostali. Če že zbirajo račke, je boljše, da jih zbirajo v paru.
Nekateri zbirajo reči, ki so kakor koli povezane z njihovim poklicem. Prerokovalec bo, denimo, zbiral najrazličnejše karte za vedeževanje. A ko bo doumel simboličnost posameznih različic in morda na koncu spoznal, da kart pri vedeževanju sploh ne potrebuje, je napočil čas, da se poslovi od svoje zbirke in gre naprej. Modni oblikovalec bo morebiti zbiral stare modne revije, dokler ne bo ugotovil, da mu niso tak navdih, kakor je menil nekoč. Da ne potrebuje »spodbude od zunaj«, da bi zasnoval kako lepo oblačilo.
Zelo pomembno je, da se pri poslavljanju od zbirk ne silite in ne prehitevate. Če imate od njih več dobrega, kakor bi imeli, če bi jih dali proč, tega raje ne počnite. Niti ne silite drugih družinskih članov, naj se odrečejo svojim porcelanastim psom. Raje jih spodbudite, da razmislijo, kaj jim pomenijo, zakaj so se odločili zbirati ravno pse. Dovolite jim, da gredo naprej šele, ko tako želijo sami.
Družinska zakladnica
Večina v dnevni sobi najde prostor tudi za sef ali vsaj omarico, kamor shranjuje družinske dragocenosti – nakit, listine in podobno. Dobro je, da je glede na bagvo zakladnica v predelu sobe, ki označuje bogastvo – to je skrajna leva devetina glede na vhod v dnevno sobo. Priporočljivo bi bilo v tej devetini hraniti največje dragocenosti, ki jih imate, hkrati pa poskrbite, da prostor, ki ga odmerite temu, ni natrpan, marveč je v njem še dovolj prostora za nove, še boljše reči.
Če kje, potem prav v tej tretjini ne sme biti krame in navlake – to vam zmanjšuje blaginjo. Tukaj tudi ne imejte neplačanih računov – nasploh je dobro, da položnice sproti poravnavate in jih imate skrbno urejene v arhivu, ki pa ga lahko imate v predelu bogastva. V tem delu imate lahko tudi cvetočo lončnico, sliko žuborečega potoka ali slapu, sem postavite dišečo svetilko ali svečo, med božičnimi prazniki je ta predel kot nalašč za jelko in darila. Če imate zadosti prostora, lahko v ta predel daste tudi miniaturno fontano, ki pa jo morate redno čistiti.
