Iz dežele vzhajajočega sonca smo bili vajeni avtomobilov, katerih glavni vrednoti sta kakovost in tehnološka dovršenost. Prepogosto se je zdelo, da so snovalci zanemarili oblikovno plat vozil. Bili so spodobni, a kakšnih čustvenih vzdihov mladenk niso ravno izvabljali.
Japonec z romanskim temperamentom
Nova mazda 6 se v tem pogledu zdi zelo nejaponski avto. Njeno obliko bi mirne duše lahko pripisali kakšnemu temperamentnemu italijanskemu oblikovalcu, ki je na Japonsko pobegnil od zaspale Alfe Romeo ter si zamislil avto za vroče poletne večere in avtocestne vragolije. Izbočeni blatniki, poudarjena silhueta, zapeljive luči in na vseh mestih skladna športna oblika so po našem mnenju največja dodana vrednost našemu japoncu.
Foto: V kombinaciji z ognjeno rdečo barvo testnega vozila in adrenalinskim hrumenjem motorja pri višjih obratih je pred nami stal pravi športnik.
O tehniki ne bomo izgubljali besed. Ta je pregovorno dobra, Mazdini inženirji so v avtomobil vgradili vse, kar si je danes mogoče zamisliti. Zato smo si izposodili misel, ki se nam je prva utrnila, ko smo se usedli v vozilo: pred nami je pravi disneyland za očke! Vozilo je bilo opremljeno z vzvratno kamero, avtomatskim menjalnikom, 19-paličnimi platišči, hi-fi sistemom bose z navigacijo, bluetoothom in zaslonom na dotik, pametnim ključem (novopečeni lastniki se bodo nekaj časa odvajali od strahov, da so avto pustili odklenjen), opozorilom za mrtvi kot ter nenadno menjavo voznega pasu, ksenonskimi žarometi ... Takšen paket opreme ima seveda svojo ceno, ki se krepko razlikuje od vstopne.
Foto: Ko se človek enkrat privadi na tovrsten luksuz, je pečen – in trgovci to s pridom izkoriščajo.
Zabava z radarskim tempomatom
Večina vgrajenih nadstandardnih voznih pripomočkov izboljšuje varnost ali pripomore k varčevanju goriva, nas pa je najbolj prepričal avtocestni radarski tempomat. Ta rešuje največjo pomanjkljivost navadnih tempomatov: avtoceste, polne tovornjakov in avtobusov, zaradi katerih je tempomat vedno znova treba ugašati. Po začetnem preizkušanju najprimernejših nastavitev smo ugotovili, da je radarski tempomat zabavno uporabiti tako, da nastavite potovalno hitrost 150 km/h (policisti, tega stavka niste prebrali), nakar bo sistem samodejno prilagajal hitrost glede na vozila pred nami. Ko se nam 'počasneti' umaknejo, avto pospeši mimo njih ...
Foto: Z radarskim tempomatom (desni prikazovalnik) smo prevozili celotno gorenjsko avtocesto na način, da vozniku niti enkrat ni bilo treba stopiti na plin ali zavoro.
Za vse konje je skrbel dizelski motor, ki je v času testa popil povsem sprejemljivih 7,7 litra na 100 kilometrov. Tovarna obljublja sicer manjšo povprečno porabo, vendar avtomatski menjalnik in uživaško – in prav nič varčno – požiranje kilometrov terjata svojo ceno. Ker je namen testa obnašanje vozila v resničnem življenju, vam suhoparnih tehničnih podatkov o povprečnih porabah, konjih ali najvišjih hitrostih ne bomo navajali (ti so na voljo v brošurah pri trgovcih). Všeč pa nam je bilo dejstvo, naj bo naključje ali ne, da je Mazdin motor ravno z 1 kilovatom razlike še padel v nižji razred pri registraciji. Vse prepogosto namreč beremo o avtomobilih, ki imajo, denimo 103 kW ali 132 kW, s čimer za mišjo dlako presežejo razredno omejitev, kupce pa po nepotrebnem udarijo po žepu.
Foto: Če vas zanima: mejo za dražji razred pri registraciji je pogoltna država postavila pri 130 kW, mazda pa jih ima 129.
Karavan je bolj praktičen
Za družinskega očka je avtomobil dovolj velik. Pravzaprav je s 485 centimetri ogromen, vendar zaradi limuzinske zasnove v njem omar iz Ikee ali novega pralnega stroja ne boste prevažali. Prtljažnik je globok (vanj smo brez težav spravili otroškega konjička, voziček in nekaj prtljage), vendar je njegova odprtina preozka za široki tovor. Če pogosto prevažate veliko prtljage oz. imate več kot enega otroka, bo morda primernejša izbira karavan. Cena zanj je enaka, kar je pohvalno.
Foto: limuzinski prtljažnik trpi zaradi ozke odprtine. Za kovčke in otroška igrala še bo, za kaj obsežnejšega pa je pametno poseči po karavanu.
Pod črto
Mazda 6 je avtomobil, ki je v prvi vrsti namenjen uživanju. Ustrezajo mu dolge avtoceste in vozniki, ki bodo znali ceniti njegovo igrivost. Nad njim pa najbrž ne bodo zadovoljni mestni zapečkarji, ki iščejo vsako parkirno nišo in jih pot nikoli ne zanese iz betonske džungle. S skoraj 5 metri dolžine je treba pač računati, da boste to mazdo puščali v parkirnih hišah in se z njo ne motovilili po ozkih parkirnih luknjah. Druga vrsta ljudi, ki jim tovrstna vozila niso namenjena, so pretirani varčneži, ki z vožnjo 90 km/h po avtocesti poskušajo prihraniti še zadnji deciliter goriva. Mazdin sodobni dizelski motor je sicer varčen, toda kaj ko (vsaj nam) vozila ni uspelo voziti varčno: tisti sunek pospeška, ko do konca dodaš plin – avtomatski menjalnik te vrže v nižjo prestavo, motor pa zahrumi ob nenadnem navalu življenjske tekočine –, je preveč zapeljiv, da bi lahko lovil tistih obljubljenih 5 in nekaj litrov porabe na 100 kilometrov.
Foto: zaradi velike medosne razdalje je v širino precej prostora. Dva otroška sedeža se zadaj namestita brez težav, toda visokorasli bodo preklinjali spuščajočo se silhueto strehe.
Vstopni prag za mazdo 6 je pri dobrih 21 tisočakih, kar je manj od pričakovanega. Pri sosedih je dražja! Vendar boste za ta denar morali pozabiti na večino nadstandardne opreme. Dobili boste bencinarja s 17-palčnimi litimi platišči, enopodročno klimo, kupom zračnih vreč in MP3-radiem. Če si boste zaželeli še vse opisane tehnološke disneylandske bombončke in najzmogljivejši dizelski agregat, se bo cena hitro povzpela še za kakšnih deset tisočakov. Japonci se dampinga pač nikoli niso šli; pri cenah so se raje primerjali z Nemci kot s preostalo daljnovzhodno konkurenco.
