Težko ga prezreš: potisnjen k tlom, z zadnjim difuzorjem in dvojno izpušno cevjo na vsaki strani, kolesi oziroma gumami orjaško-dirkaških dimenzij, črno zamreženo masko ipd. Audijev RS6 v karavanski oziroma avant izvedbi je po značaju nedvomno dirkač, ki pa zmore biti tako uglajen, da je brez težav avto za vsak dan.
Bistvo je v motorju
Pri nemški avtomobilski hiši, ki je v naročju največjega evropskega koncerna, prav tako nemškega Volkswagna (VW), je oznaka RS rezervirana za najzmogljivejše avtomobile. RS6 avant se vozi v razredu, v katerem sta BMW M5 pa mercedes E 63 AMG – torej je v dirkaški druščini, ki ni neugledno surova. RS6 avant se je prvič pojavil 2002., nato čez dobrih šest let, sedaj je nared nova generacija, ki naj v ingolstadtsko hišo pripelje tiste, ki hočejo in si zmorejo privoščiti še kaj več. Sliši se enostavno ...
Bistvo je seveda v motorju in zmogljivostih. Sedaj pod motornim pokrovom ni več desetvaljnik kot nekoč, ampak bencinski TFSI osemvaljnik z gibno prostornino 4,0 litra, ki pa je daleč od kakršne koli podhranjenosti ali česa podobnega. Torej: 412 kW/560 KM in kar 700 Nm navora, vse to pa se prenaša na vsa štiri kolesa (60 odstotkov moči gre na prednji, preostanek na zadnji kolesni par). Dodan je osemstopenjski samodejni menjalnik tiptronic, ki motorju zagotavlja nekaj zaščite pred morebitno pretežko voznikovo nogo.
Športni razkošnež
Zmogljivosti? Presunljive in navdušujoče, skoraj zastrašujoče, o tem ni dvoma: največ gre do 305 km/h (načeloma je najvišja hitrost pri nemških avtomobilih omejena na 250 km/h, ampak pri RS6 avantu naredijo tudi izjemo, in to brez težav), do 100 km/h pospeši v slogu F1 (3,9 sekunde)! Zanimiva je poraba, kajti tovarna navaja povprečje 9,8 litra. Res je, da je RS6 avant v novi izdaji zaradi uporabe aluminija in drugih lahkih materialov shujšal za omembe vrednih 100 kilogramov in da se pri počasnejši vožnji samodejno izklopi polovica valjev, a konjenica pod motornim pokrovom utegne biti zelo žejna – tudi v povprečju...
Sicer ingolstadtski uglajeni dirkač streže z znanim udobjem, skoraj prestižem: notranjost je presunljiva mešanica športnosti, temeljite opremljenosti, udobja, dobre ergonomije in še marsičesa. Če serijska oprema ni dovolj, potem si postrežeš s številnimi opremskimi bonbončki s seznama dodatne opreme. Verjemite, kljub vsemu je presunljivo dolg – in sem ter tja ima presunljive cene.
Ima ingolstadtski dirkač za vsak dan kakšno napako, skoraj nepremostlijvo pomanjkljivost? Verjetno, kajti pri nas bo na prodaj za 141.000 evrov. Ni mačji kašelj, žal.
