V OLJČNIKU

Dež in veter ugonobita oljko

Objavljeno 24. februar 2012 19.30 | Posodobljeno 24. februar 2012 19.30 | Piše: Klara Korpnik

Pozeba je posledica prenizkih temperatur, ki se pri nas vrstijo različno na 10–30 let in prizadenejo ali pokončajo veliko dreves, ne samo oljk.

Zadnja burja na Obali je lomila veje (foto: Klara Korpnik).

Minule dni je mraz pritisnil kot že dolgo ne, zamrznil jezera in reke, nam na Obali pa preklal nekaj oljk. Prizadetost pozebe je odvisna od minimalne temperature in časa trajanja, pripravljenosti oljke na nizke temperature, starosti in velikosti drevesa, sorte, lege nasada, strukture tal in agrotehnike v nasadu.

Podnebje

Okolje vpliva na rast in razvoj oljke, kasneje tudi na rodnost drevesa. Najugodnejše razmere so v ožjem priobalnem pasu, do nadmorske višine 250 metrov. Tu oljka uspeva na legah, ki so dvignjene iz dolin, saj so te prehladne. Najbolj ji ustrezajo južne in jugozahodne lege, manj vzhodne, predvsem zaradi izrazite burje in manjše koncentracije sončne svetlobe ter toplote. Z oddaljenostjo od morja se zmanjšuje primernost sredozemske klime in s tem se veča intenzivnost oskrbe in zaščite rastline. Na teh legah lahko pričakujemo manjši pridelek in slabši letni prirastek. Uspešno rodnost in rast dosežemo z izbiro zaščitenih sončnih leg.

Oljk ne sadimo ob gozdu

Oljka je izrazito heliofilna rastlina, ki za dobro rast in rodnost potrebuje veliko svetlobe. Zato ji izberemo sončne lege. Če nima dobrih razmer, je manj pridelka, v zelo kritičnih legah sploh ne rodi. Če se morebiti sprašujete, zakaj nimate pridelka, poglejte proti soncu. Drevesa morajo imeti dovolj prostora, zato je zelo pomembna tudi odločitev o sadilni razdalji (za posamezno lego, tla, vzgojno obliko in sorto).

Nevarnost pozebe

Eno- in dvoletni rodni les je lahko poškodovan že pri 5 °C, glavne veje pa pri –15. Kadar se nizkim temperaturam pridruži še veter, je nevarnost pozebe še večja. Za oljko pa je najnevarneje takrat, ko temperatura po toplem obdobju naglo pade in jo preseneti v rasti oziroma vegetiranju.

Kako lahko zmanjšamo škodo

Začenši s primerno izbiro tal lahko bistveno zmanjšamo dejavnike tveganja pozebe. Izbiramo manj vlažna in težka tla, ki ne zadržujejo vode dlje časa. Tudi zato so kamnita tla in dobro prekopana zemlja zelo dober preprečevalec pozebe. Ključna pa je izbira kakovostnih sadik z dobro podlago.

Sorte istrska belica, maurino, lecino, frantoio in lece di corno so se do zdaj izkazale kot zelo dobre in odporne. V specializiranih drevesnicah na Obali jih zagotovo dobite od marca do zadnjih dni maja. To obdobje je najugodnejše za zasaditev mladih dreves. To ne sme biti ne prepozno ne prezgodnje, gnojenje pa ne preobilno. Pri mladih sadikah ne pretiravajmo z dodajanjem dušika, saj so le stara drevesa odpornejša pred pozebami.

Trgatev si organizirajmo dovolj zgodaj, da bo drevo lahko pravočasno začelo počitek in se dobro pripravilo na zimo. Tako bomo zmanjšali pretok sokov po deblu in vejah, posledice pozebe bodo zagotovo manjše.

Previdnost pri rezi

Ko nastopi obdobje rezi, ki jo lahko začnemo že pri obiranju, moramo biti previdni, saj rez z žago naredi veliko rano in je drevo še bolj izpostavljeno mrazu.

Dež in veter

O pozebi lahko govorimo tudi takrat, kadar popoldne dežuje, ponoči pa nato sunki burje povzročijo močan mraz, da zamrzne vsa voda na drevesu ali listih. Tista letina je popolnoma poškodovana, saj je rodni les v celoti uničen. To se običajno zgodi zadnje dni marca ali prve dni aprila, ko je vreme muhasto in se narava začne prebujati. Tedaj moramo drevo skoraj docela porezati in pustiti samo nekaj ogrodnih vej, ki mu bodo omogočile preživetje.

Deli s prijatelji