VRT

Delo na vrtu: Buče in visoki fižol na isti žičnici

Objavljeno 23. februar 2014 14.40 | Posodobljeno 23. februar 2014 14.42 | Piše: Jasmina Kert

Na žičnici so lahko skupaj fižol in buče ali kumare. Za podporo posadimo šetraj, baziliko in žametnice. Plodovi buč in kumar so na višini bolj zdravi.

Dišeči grahor cveti dolge mesece. Foto: Jasmina Kert

Visoki fižol smo včasih gojili le na preklah, zadnja leta pa so se pojavile tudi druge ideje, kot sta mreža in žičnica. Ker so to trajne postavitve, ki jih ne moremo vsako leto premikati po vrtu, da bi zadostili kolobarjenju, se moramo znajti drugače.

Visoki fižol in buče

Odvisno od dolžine grede, na kateri je mreža oziroma žičnica, jo razdelimo na dva ali tri dele. En del namenimo fižolu, poleg njega pa posadimo jedilne buče (hokaido, maslenke, muškatne) ali kumare. Naslednje leto le zamenjamo obe rastlini na žičnici. Tako se menjata vsaj na dve leti, kar je bolje kot nič.

Pri nas je za vzpenjalke toliko prostora, da kombiniram kar vse tri rastline naenkrat. Poskusno sem lani pri bučah dodala še dišeči grahor, vzpenjavo rožo z viticami, ki polno cveti od junija do septembra in zelo lepo diši. Pogled na žičnico je bil prav razveseljiv, zato ne bo ostalo le pri poskusu.

Zaščitniki šetraj, žametnica in žajbelj

Med bučami in kumarami posadimo baziliko, ki privablja opraševalce, ob robu gredice pa odlično pašo za čebele, boreč ter kapucinke, ki odvračajo škodljivce. Na delu s fižolom posadimo obvezno žametnice in šetraj, ki ga varujeta pred ušmi, šetraj pa fižolu tudi izboljšuje okus. Če imamo dovolj prostora, lahko ob robu posadimo tudi žajbelj. Ta odganja več rastlinskih škodljivcev vključno s polži, ušmi in kapusovim belinom. Ker je prezimen, bo sčasoma zrasel v grmiček, ki ga bo treba vzdrževati v primerni velikosti, da nam ne bo zasedel preveč grede. Njegov odrez lahko koristno porabimo za zastirko, ki tudi deluje zaščitno na rastline. Seveda če ga ne bomo prej porabili za čaj.

Vzpenjavi plodovi so lepši

Poleg tega, da z menjavanjem rastlin na žičnici ali mreži pomagamo prsti, da ni izčrpana, vzpenjanje v višino odgovarja tudi plodovom buč in kumar, saj ne ležijo več na zemlji. Pri pretirano mokrem vremenu na tleh namreč začnejo gniti. Še ena rastlina, ki jo lahko vključimo v tovrstni kolobar, je paradižnik, saj tudi raste na opori, poleg tega pa se dobro razume z drugimi rastlinami na žičnici. K njemu lahko posadimo peteršilj, ob robu pa kamilice in ognjič.

Preizkušanje novih idej

Po sejanju visokega fižola mi je lani ostalo ravno toliko zrn, da bi bila žičnica pregosta, če bi uporabila vse. Razgledovala sem se po vrtu, kam neki bi jih lahko podtaknila, in se spomnila ideje iz permakulture. Na zunanje veje jablane sem navezala vrvice in jih s šotorskimi klini pritrdila v tla. Ob njih sem posejala po dva, tri semena fižola. Sicer je zrasel in obrodil, vendar ne tako obilno, kot bi bilo običajno, saj revežu nisem niti zemlje dobro zrahljala. Stvar sem namreč vzela bolj za hec. Vendar v semenih spi življenje, in če jim ponudimo vsaj osnovne razmere, primerne za rast, bodo oživela in rastla, pa čeprav skromno. Letos bo tudi fižol na jablani dobil bolj resno obravnavo, saj nam je všeč njegov doprinos k naravnemu videzu vrta. No, všeč so nam tudi njegovi plodovi, seveda. 

Deli s prijatelji