Agrumi, oljke, vinska trta, palme in oleandri, ki obdajajo jezero, so posledica milega sredozemskega podnebja. Na bregovih je urejenih 45 kilometrov plaž, ki so po večini prodnate, ponekod na jugovzhodu tudi peščene, vse pa v poletnih mesecih precej obljudene. Vendar je čar povsem drugje.
Dobra alternativa poležavanju ob morju
Med italijanskimi počitnicami avgusta so številne namestitve, od luksuznih hotelov do zasebnih apartmajev in sob na turističnih kmetijah, polno zasedene. Zaradi prijetnega sredozemskega podnebja in odlične gostinsko-turistične ponudbe ga poleg domačinov oblegajo turisti iz zahodne Evrope. Največ smo srečali Nizozemcev, Nemcev in Belgijcev. Jezero vsakemu ponuja kaj, od poležavanja na plaži, obiska tematskih parkov do številnih športnih aktivnosti. Za popestritev dneva in noči pa vabijo k raziskovanju ali le večernemu sprehodu številna stara mesteca in vasi na bregu. Splača se ustaviti in sprehoditi po njih, popiti italijanski ekspreso ali polizati sicer dragi gelato, si privoščiti testenine, pico ali kozarec aperola, kot to počno domačini.
Najprej ob vzhodnem bregu navzgor
Raziskovanje smo začeli ob vzhodnem bregu in za izhodišče izbrali starodavno pristanišče Lazise. Zaradi številnih zabaviščnih parkov v bližini je še posebno priljubljeno med družinami z otroki. Splača se postati in si ogledati grad iz 9. stoletja z veličastnim in lepo ohranjenim obzidjem ter stolpi. Nekoč je bil namenjen obrambi pred Madžari, danes pa tod prirejajo srednjeveške šove in predstave v kostumih s preletavanjem orlov.
Pot smo nadaljevali skozi Bardolino in Gardo do Malcesine, ki je izhodišče za potepe na bližnjo goro Monte Baldo. Preden se podate v višave, se ustavite in si oglejte to slikovito mestece z ozkimi pisanimi ulicami. Na vsakem koraku prodajajo olivno olje, po katerem je najbolj znano, ter z njim povezane spominke. Obdajajo ga namreč gosti nasadi oljk, cipres in oleandrov. Na manjšem jezerskem rtu stoji Scaligerijev grad iz 13. stoletja.
Na bližnjo goro Monte Baldo vozi posebna gondolska žičnica, ki se vrti okrog osi, tako da ima vsak, ne glede na to, kje stoji, možnost veličastnega razgleda na jezero z okolico. Temu primerna je tudi cena, zato, če ne načrtujete daljšega bivanja na vrhu gore, ki sicer ponuja številne možnosti pohodništva, se vam tja ne splača iti. Za vstopnico stojiš tudi par ur v vrsti, vendar ko si enkrat na vrhu, si poplačan z razgledi in pejsaži. Kot zanimivost, domačin toči na vrhu gore naš union. Ko sem ga vprašala, zakaj prav to, mi je logično odgovoril, ker je preprosto najboljše! Sem to res morala vprašati?
Naslednji postanek je bil že na severu jezera v Rivi del Garda, ki jo nekateri zaradi podobnega imena zamenjujejo z nižje ležečim letoviščem Gardo. Obdajajo ga visoke gore, nedaleč si oglejte še veličasten slap Cascata del Verone. Sicer so športniki izbrali mestece za svoje zaradi jadranja in kajtanja. Pa tudi ekstremni kolesarji, ki so navajeni gristi klance.
Pa po zahodnem bregu navzdol
Prvo mesto na zahodnem bregu, ko smo se vračali ob jezeru navzdol, so bile Limone, katerih ime pove vse. Stare nasade teh agrumov s kamnitimi zaščitami, ki so bili značilni za te kraje že v 13. stoletju, bolj množično pa v 17. in 18., so opustili zaradi boljših razmer na Siciliji. Kljub temu si nekaj manjših lahko v bližini mesta ogledamo še danes, vendar so slabo označeni. Za ogled je odprt večji nasad v bližini kraja Tremosine.
Zahodni breg je položnejši, mesta so gosteje posejana, vendar tudi bolj oddaljena od jezera. V bližini Gargana stoji zanimiv Mussolinijev muzej, na katerega Italijani niso ravno ponosni, zato ni posebej označen.
Eno večjih letovišč je Gardone Riviera, ki je nekoč veljalo za eno najbolj mondenih v državi. O tem pričajo stare vile, secesijski hoteli in promenada. Mestece je nastalo v zalivu Salo, kjer je Mussolini po padcu fašizma ustanovil žepno državo Republicco Sociale Italiana. Mestece je očaralo tudi Goetheja. Sledi je tu pustil profesor Hruske, ki je sredi opuščenega vinograda uredil velik rastlinjak z zbranim rastlinstvom Sredozemlja, Alp in Afrike. Avstrijski umetnik Heller pa ga je pozneje popestril še z umetniškimi skulpturami in instalacijami.
Pa smo že na jugu
Nekaj posebnega izmed vseh je prav gotovo mestece Sirmione. Parkirali smo na brezplačnem in še prostem parkirišču pred začetkom polotoka, na katerem leži mesto, in se naprej podali peš. Pot, ki se vije mimo številnih starih razkošnih vil, se je sicer vlekla. V mesto stopimo po dvižnem mostu gradu Scaliger iz 13. stoletja, nekoč last razvpite veronske družine della Scala. Mesto je pravzaprav otok, ki ga s celino povezuje omenjeni most, saj je grad popolnoma obdan z vodo. Ponaša se z obzidanim pristaniščem. S stolpa se ponuja lep razgled, vendar je zanj treba premagati skoraj 150 stopnic.
Po ozkih ulicah slikovitega starega mesta s številnimi restavracijami, sladoledarnami, trgovinami z umetniškimi in obrtniškimi izdelki, butiki, lepo okrašenimi okenskimi policami s pisanimi rožami in množicami turistov pridemo do skrajne točke polotoka, ki je skoraj v celoti poraščen z oljčnimi gaji.
Na Katula, ki je opeval mesto, spominja arheološko najdišče, rimske ruševine, imenovane Katulove jame, z ostanki rimskega kopališča. Ob lepem vremenu seže od tod pogled na celotno jezero. V pristanišču se lahko vkrcamo na ladjo in si jezero ogledamo še s te perspektive. Turisti se radi ustavijo na bližnjem otoku, katerega posebnost je beneška neogotska vila iz začetka 20. stoletja z italijanskimi in angleškimi vrtovi, krasijo ga domače in eksotične rastline z vsega sveta, cvetje, pinije in ciprese, limonovci, granatna jabolka, magnolije, palme, vrtnice in agave. Vrtove je mogoče občudovati z vrhnjih teras ali pa z vodne gladine.
Za konec potovanja ob jezeru pa še postanek v natrpani Peschieri ob ustju reke Minco, v kateri smo si ogledali staro jedro, mestna vrata in obrambni zid. Trdnjava je obdana z vodo, ulice so tlakovane in prijazne za pešce, hiše pa lepo okrašene s cvetjem, kot to znajo Italijani.
Zabava in adrenalin
In končno je objezerski prostor znan tudi po številnih tematskih parkih. Preden se podate v katerega izmed njih, se najprej vprašajte, ali so otroci res primerne starosti. Vstopnine so namreč zelo visoke in določene zanimivosti so primerne le za odrasle. Pa tudi dovolj časa si je treba vzeti. Najbolj znan in eden prvih tod (odprt je bil že leta 1975) je Gardaland, ki velja za največjega v državi, z več kot 40 različnimi spektakli fantazijskih, avanturističnih in energijskih predstav. V bližini stoji prav tako obsežen Canevaworld s tremi tematskimi sklopi, in sicer Movie Studios s prikazi filmskih trikov, kjer srečate dvojnike največjih hollywoodskih filmskih zvezd. Za ohladitev se lahko napotite v vodni park Aqua Paradise, na koncu pa spoznate srednjeveške bojne igre ob srednjeveški hrani in pijači v Medieval Times. Ustrezno opremljeni si lahko daste duška v slogu Robina Hooda v Sherwoodskem gozdu, skačete kot Tarzan z liane na liano ali pa posnemate Indiano Jonesa v Jungle Adventure. Če ste ljubitelj vrtov in lepih rož, si oglejte botanični park in vrtove Sigurta.
Vožnja med žirafami
Med množico živalskih vrtov, ki smo jih že obiskali, je park Natura Viva zame še vedno eden najljubših. Vendar si zanj vzemite skoraj ves dan in nikar ne hitite. Ko kupite vstopnice, se najprej odpeljete z avtom na safari. Med počasno vožnjo v koloni obiskovalcev lahko opazujemo divje živali, ki se prosto gibljejo po svojem teritoriju. Po krožni vožnji se odpravimo naprej peš. Na ogled je veliko evropskih, južnoameriških, kitajskih, avstralskih in afriških živali. Sredi zelenja sta terarij s kačami, pajki in krokodili ter simulacija tropskega pragozda. Na koncu nas pot pripelje do parka dinozavrov ali pa se sprehodite po Botanični poti.
