Čiščenje gozdov in priprave na naslednjo zimo

Tekoča in plinasta fosilna goriva so bila v nedavni zgodovini za ogrevanje domov bolj priljubljena kot les, saj so ljudje navajeni udobja, v katero pa ne spadajo vzdrževanje ognja, čiščenje pepela in morda celo priprava drv. Toda predvsem zaradi nižjih cen se les, ki je obnovljivi vir energije, vrača v uporabo. Temu je pripomogla tudi enostavnejša uporaba modernih naprav zaradi avtomatskih vpihovalnikov zraka, avtomatskih polžev za doziranje ter elektronskih avtomatskih vžigov peči, ki lahko zato dosežejo tudi do 95-% izkoristek.

Kakovostna drva so suha

Pri uporabi lesa za kurjavo se moramo zavedati, da nimajo vsaka drva enake kurilne vrednosti. Tako si lahko lažje razložimo razpon cen na trgu, ki se giblje med 40 in 70 evri za prostorninski meter. Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki:

• vsebnost vode ali vlažnost lesa,

• kemična zgradba lesa,

• gostota lesa,

• drevesna vrsta in deli drevesa,

• zdravstveno stanje.

Višja ko je vlažnost drv, slabše je izgorevanje z visokimi emisijam ter nižji izkoristek kurjenja, saj za vsak kg vode, ki izhlapeva iz lesa pri gorenju, porabimo 0,68 kWh energije. V večji vlagi pa je tudi večja verjetnost, da se bodo v les naselile glive in plesni. To pomeni, da ima trohneči manjšo gostoto in zato tudi manjšo kurilno vrednost.

Priprava drv

Če upravljamo 15 hektarjev gospodarjenega gozda in je povprečni letni prirastek 6 m3 na hektar, lahko v enem letu posekamo realnih 75 m3 lesa kar je 105 prostorninskih metrov drv, saj je kubični meter 1,4 prostorninskega metra.

Postopek pridobivanja se začne s tem, ko izberemo primerno drevesno vrsto. Za drva sta najprimernejši bukovina in gabrovina, saj imata večjo gostoto od drugih vrst, zato zgorevata počasneje. Lahko bi izbrali tudi drugo vrsto, toda najpogosteje se odločimo glede na kakovostni razred in izberemo takšen les, ki nima velike vrednosti za predelovalno industrijo. Pri izbiri pa nam lahko najbolje pomaga revirni gozdar.

Če kupimo kubični meter topolovega lesa, katerega gostota znaša 450 kg/m3, bomo dobili kar 39 % manj energije, kot če bi kupili kubični meter bukovega lesa z gostoto 700 kg/m3.

Po pripovedovanju starejših ljudi je najprimernejši čas sečnje v mesecih, ki imajo v imenu črko r (od septembra do aprila), saj je takrat v lesu najmanj sokov. Po izbiri primernega drevja sledi faza sečnje, nato spravilo lesa do gozdne poti, prevoz do skladiščnega prostora in nazadnje razžagovanje ter cepljenje.

Drva zložimo v klaftre

Ko najdemo primeren sončen in zračen prostor za sušenje drv, jih najpogosteje, dvignjene od tal, zložimo v klaftre. To je ljudski izraz, ki se uporablja pri trgovanju in pomeni metrska drva, ki so zložena v kvader, dolg 4 m in visok 1 m, kar je 3 m3 okroglega lesa. Nato jih pokrijemo in zavarujemo pred dežjem. Čas, potreben za sušenje, je odvisen od drevesne vrste. Bukova drva lahko v idealnih razmerah posušimo v enem letu in taka vsebujejo do 20 % vlage.

Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:

• svež les – takoj po poseku, vlažnost ima nad 40 %,

• gozdno suh les – približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oziroma približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %,

• zračno suh les – sušil se je vsaj šest mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %,

• tehnično suh les (umetno sušenje) – ima vlažnost od 6 do 15 %.

290 evrov na hektar gozda

Za pripravo 105 prostorninskih metrov drv, kar zajema sečnjo, spravilo, razžagovanje, cepljenje in zlaganje, bi na ugodnem terenu delavec in pomočnik porabila 160 ur.

Torej če vsak dan delamo osem ur, bodo drva pripravljena v dvajsetih dneh. Neposredni stroški, ki zajemajo amortizacijo in porabo goriva, bodo znašali 700 evrov. Če odštejemo še davek in ne upoštevamo lastnega dela, bo tako po prodajni ceni 50 evrov za prostorninski meter, brez zagotovljenega prevoza do kupca, ostanek od prihodka znašal 4400 evrov.

Tako nam lahko dobro gospodarjen hektar gozda, brez upoštevanja stroškov lastnega dela, v enem letu prinese 290 evrov. Če za delo najamemo delavca in je cena njegove delovne ure 4,20 evra, pa bi izkupiček na hektar gozda znašal 248 evrov.

Kmetu gozd pomeni hranilnico za hude čase. Če zna dobro gospodariti, pa mu lahko predstavlja tudi mesečno rento. Toda treba je poudariti, da je delo v gozdu fizično zelo zahtevno. Poklic gozdarja je eden od zahtevnejših in na lestvici nevarnih poklicev takoj za rudarstvom, saj delo v gozdu pogosto pomeni tudi tveganje življenja.

Korak nazaj ali korak naprej

Živimo v času, ko nas je preplavila tehnologija in je naše življenje odvisno od visoke napetosti. Hitro pa se zgodi, da nas elektrika pusti na cedilu, kar nam je dodobra pokazala v preteklem mesecu, ko je bila v trenutku večina gospodinjstev v temi. Morda je čas, da naredimo korak naprej oziroma nazaj in za začetek razmislimo o štedilniku na drva. Tako se lahko pogrejemo in hkrati poskrbimo tudi za želodec in celo za zdravje, saj so sodobne raziskave potrdile, da hrana, ogrevana na ognju, enakomerno prehranjuje človeka in veliko bolje vpliva na presnovo kot hrana, pripravljena s sodobnimi električnimi pripomočki.