Da bi lahko odkrili vzrok težav, zaradi katerih kljub intenzivnemu cvetenju ni pridelka, moramo poznati vsaj okviren način oploditve pri sadnih vrstah. Zanimivo je, da si je skoraj vsaka sadna vrsta v evoluciji prilagodila zakonitosti pri oploditvi po svoje.
Bogato cvetenje, plodov pa ni
Vzrok, da se vam to zgodi le v nekaterih letih, je lahko v spomladanskih pozebah, ko temperature malo pod 0 stopinj Celzija že poškodujejo plodnico ali pestiče.
Bežen pogled ne razkrije poškodb, saj drevo na videz nemoteno cveti naprej, in le podroben pogled z lupo morda pokaže propad plodnice.
Včasih je slaba oploditev že zgolj zaradi dolgotrajnega deževja ali suhega vetra.
Vzrok je lahko tudi premajhen izlet žuželk, predvsem čebel, ki sodelujejo pri prenosu cvetnega prahu pri žužkocvetkah, kamor spada večina sadnih vrst. Ja, čebelica mora leteti iz panja in s cveta na cvet.
Krog opraševanja
Če imamo izpad pridelka več zaporednih let ali nam mlado sadno drevo kljub cvetenju sploh še ni obrodilo, je lahko vzrok v tem, da v bližini ni opraševalne sorte.
Za dobro oploditev je najbolje, da opraševalna sorta raste znotraj stometrskega kroga našega sadnega drevesa. Opraševanje je bolj ali manj zadovoljivo v krogu do 400 m. V strnjenih naseljih s številnimi sadovnjaki praviloma ni težav, četudi na to nismo pozorni. Vendarle pa je vredno opazovati, ali sorte cvetijo sočasno ali z zamikom.
Dobri opraševalci so lahko tudi drevesa, ki rastejo v bližnji naravi. To so divje češnje, jablane in hruške, leske in kostanji.
 |
| Moška cvetova kivija (foto: Jože Barbo). |
Drevesi iste sorte nista dovolj
Jablane in hruške potrebujejo za uspešno oploditev drugo sorto. V primeru dveh sort se tako s cvetnim prahom druga druge oplodita obe hkrati. Pri nekaterih sortah jablan, ki so slabe opraševalke, pa potrebujemo celo tri sorte.
Povsem zmotno je prepričanje, da zadostujeta dve drevesi iste sorte. Sorti morata biti različni, saj si je narava z onemogočanjem samooploditve zagotovila bogatejšo gensko raznovrstnost potomcev. To se sicer na plodovih ne vidi, ker so genske zasnove koščičarjev shranjene v koščicah, pečkarjev pa v pečkah.
Samooplodne vrste
Češnje podobno kot jablane in hruške potrebujejo opraševalno sorto, četudi so znotraj sortimenta izjeme. Sorta lapins je samooplodna, kar pomeni, da se lahko oplodi z lastnim cvetnim prahom. To prednost izkoristimo, če imamo prostora ali željo le po enem drevesu, in to na kraju, kjer v bližini ni drugih češnjevih dreves.
Višnje, marelice, kutine, nešplje, murve in smokve so praviloma tudi samooplodne.
Slive so praviloma samooplodne, so pa tudi le delno samooplodne ali samoneoplodne, tako da nekatere potrebujejo opraševalno sorto.
Lesko oprašuje veter
Leske so vetrocvetne rastline, kar pomeni, da cvetnega prahu ne prenašajo žuželke, ampak veter. Cvetni prah nosi tudi na daljše razdalje. Leska od vseh sadnih vrst cveti prva, v ugodnih vremenskih razmerah že februarja.
Oreh in kostanj
Kostanj je zelo medonosno drevo, priljubljeno med čebelarji. Za uspešno oploditev zadošča, če raste in cveti kako drevo v bližnjem gozdu v oddaljenosti par 100 m. Če v naravi oziroma bližini ni drugega drevesa, bomo potrebovali še eno drevo druge sorte, sicer se bodo razvile le prazne ježice.
Oreh pa ne potrebuje nujno opraševalne sorte. Vseeno je dokazano, da z njo dosežemo nekaj odstotkov večji pridelek. Kot leska je vetrocvetna rastlina. Cvetovi so kot pri leski in kostanju ločeni, se pravi na isti rastlini imamo posebej moške in ženske. Moški so izrazitejši v obliki mačic, medtem ko so ženski manj vidni.
Sadno jagodičje
z izjemo redkih posameznih sort spada med samooplodne rastline. Vseeno se v nasadih doseže boljši in večji pridelek s sajenjem več sort hkrati. Jagodičje oprašujejo žuželke. Najbolj medonosne in pri čebelarjih cenjene so maline.
Ženske in moške rastline
Klasične aktinidije so običajno samooplodne, najbolj razširjena sorta haiward pa potrebuje opraševalno sorto. Ker je v nasprotju s skoraj vsemi sadnimi vrstami dvodomna rastlina, moramo imeti poleg ženske rastline, ki po oploditvi razvije plodove, tudi moške, ki jim cvetovi odpadejo in rastlina ne naredi plodov. Poleg večjih ženskih moramo imeti posajeno vsaj eno moško sorte tomuri, da bomo imeli plodove.
