V drugi polovici maja je čas za sajenje paradižnika na prosto. Za sadike, ki ste jih morda kupili ali vzgojili sami, izberite sončno mesto v vrtu, saj paradižnik potrebuje za dozorevanje veliko sonca in toplote. Pred sajenjem sadik jim odstranite srednji vršiček, da se bo rastlina razvejila. Sadike paradižnika posadite od 40 do 60 centimetrov narazen. Visoke sorte lahko nekoliko gosteje, širše grmičaste pa potrebujejo več prostora. Sadilna jama naj bo globoka okoli 30 centimetrov in široka 45 centimetrov. Ob sajenju jih privežite na oporo, najboljše so bambusove palice. Če so bile lani vaše rastline bolne, uporabite nove opore. Spore paradižnikove plesni namreč prezimijo in bodo okužile tudi letošnje.
Upoštevajte kolobarjenje
Pri sajenju paradižnika upoštevajte kolobar: vsako leto ga posadite na drugo gredico, tako da pride na isto površino največkrat vsaka štiri leta. Pri tem sledite tudi pravilu dobrih in slabih sosedov in ga ne sadite blizu krompirja in jajčevcev oziroma na grede, kjer so ti rasli prejšnje leto. Vse te rastline so namreč razhudniki in imajo iste škodljivce ter jih napadajo enake bolezni.
Kako zanj skrbeti?
Za dober pridelek je potrebno primerno gnojenje. Paradižnik potrebuje fosfor (za razvoj cvetov in plodov) in kalij, ki poskrbi za dobro zadrževanje vode ter za večjo odpornost rastline. Pri oskrbi je zelo pomembno opravilo redno odstranjevanje zalistnikov. Veje, obtežene z zorečimi plodovi, redno privezujte ob oporo. Najboljše so naravne, slamnate vrvice. Veliko pozornosti namenite zalivanju paradižnika. Predvsem v času cvetenja potrebuje veliko vode. Zelo pomembno je, da pri zalivanju ne močite nadzemnih delov, saj se lahko zaradi tega razvijejo glivične bolezni. Za boljše zadrževanje vlage so primerne tudi zastirke: uporabite ostanke rastlin, lahko pa tudi folijo. Tako ne bo rastel plevel, zemlja pa bo ostala vlažna.
Drobni triki za večji pridelek
Da bodo sadike zrasle v močnejše rastline, jih posadite tako, da poleg korenin pod zemljo vodoravno položite tudi del stebla. Iz njega bodo pognale korenine, kar bo paradižniku omogočilo še večjo količino načrpane hrane, s tem pa tudi boljšo rast in večji pridelek.
Prejšnji napotek ne velja za cepljen paradižnik. Sadika tega je sestavljena iz dveh rastlin: divjega paradižnika, ki rabi kot podlaga, na katero je cepljen hibridni paradižnik. Cepljenega mesta, ki je približno 10 centimetrov nad zemljo, ne smete zasuti. Razlog za cepljenje je v manjši odpornosti hibridnih rastlin, ki bolje rodijo in imajo boljši okus, medtem ko je divji paradižnik odpornejši proti boleznim. Predvsem paradižnikova plesen lahko uniči celotne rastline in s tem tudi pridelek.
Za boljšo rast in okus med sadike paradižnika posadite baziliko in peteršilj. Dobri sosedje paradižnika so še fižol, solata, zelena in česen. Letošnji ledeni možje bodo še pokazali zobe, ko bodo minili, pa je nedvomno čas, da na svoj vrt posadite tudi rastline, ki za svojo rast potrebujejo veliko toplote. Paradižniki nedvomno sodijo mednje.
