Pri naključnih sejancih starši torej niso znani, kot so pri načrtnem križanju, kjer imamo avtorja ter so znani starši novonastale sorte. V primeru carjeviča jih ne poznamo, kar pa mu nikakor ne zmanjšuje ugleda.
Pomen
Kmalu po odkritju in potrditvi sorte je na slovensko govorečem območju carjevič postal priljubljena sorta. Tedanji strokovnjaki so ga šteli med najokusnejša jabolka. Ugotovili so, da mu ustrezajo tudi slabše lege ter da rodi kakovostne plodove tako cepljen na sejancu kot na preostalih, tudi šibkorastočih podlagah. Kot jablana slovenskega izvora pa na nemškem območju ni dobil veljave, so tarnali slovenski sadjarji v nekdanji skupni državi Avstro-Ogrski. Sorta se je pri nas z večjim, zdaj z manjšim zanimanjem zanjo ohranila do danes, ko se njen pomen kljub poplavi novih sort celo povečuje.
Kot rečeno, carjevič daje kakovosten pridelek tudi na šibkih vegetativnih podlagah. Cepljen na te podlage rodi, kot je tudi pri drugih sortah jablan, nekoliko debelejše plodove. Pogosto ga najdemo v sodobnih gosto sajenih sadovnjakih kot v manjših obhišnih vrtovih in travniških sadovnjakih.
Carjevič spada v vsak travniški sadovnjak. Če se želimo razvajati v njegovem harmoničnem okusu s pridihom starih lepih časov naših babic in dedkov, potem poiščimo carjeviče z dreves, cepljenih na jablanov sejanec – lesniko (Malus sylvestris Mill) – ali na sejancu, zraslem iz peške žlahtne sorte (Malus domestica). Zanimivo je, da je ravno seme carjeviča dobra osnova za pridobitev jablanovih podlag, saj je kaljivost njegovih pešk okoli 80-odstotna.
Čas obiranja in užitna zrelost
Obiramo ga konec septembra ali v začetku oktobra. Uživamo ga lahko od obiranja, čeravno je bolje, da v kleti malo pozori. V kleti zdrži do pomladi.
Plod
Plodovi so srednje drobni, kar je tudi ena njegovih redkih pomanjkljivosti. Po obliki so zelo izenačeni, sploščeno okroglasti, proti muhi nekoliko zoženi. Koža je običajno zelo gladka. Osnovna barva je bledo rumenkasto zelena. Pokrovna barva je temno rdeča z nekoliko rjavkastim odtenkom. Pecelj je kratek in tanek. Raste iz plitve do srednje globoke pri dnu ozke jamice. Čašična jamica je precej plitva, na robu rahlo rebrasta. Peščišče je relativno veliko, ploščato ali čebulasto. Seme je sijoče rjavo, drobno do srednje veliko. Plodovi so občutljivi za odtise.
Meso in okus
Meso je rumenkasto belo, sočno, drobnozrnato, srednje čvrsto, zelo topno, sladko-kiselkasto. Med poznavalci spada carjevič med srednjekakovostno zimsko jabolko. Primeren je tudi za predelavo.
Odpornost
V enem od predhodnih prispevkov smo opisovali odpornost sadnih vrst in sort. Med dejavniki, ki pomembno vplivajo na povečano odpornost sorte, sta tudi bujnost ter velikost listov in plodov. Carjevič spada med šibkeje rastoče sorte, z relativno majhnimi listi in drobnejšimi plodovi. Ker je bolezni in škodljivcev več na bujno rastočih drevesih z večjimi listi in plodovi, torej pri carjeviču pričakujemo večjo odpornost. In tako tudi je. Spada med odporne sorte, še posebno če je cepljen na jablanov sejanec in ima drevo življenjski prostor v mešanem visokodebelnem travniškem sadovnjaku.
Namig ob sajenju
Ker carjevič spada med manj bujne sorte, so razdalje sajenja lahko nekoliko manjše od povprečja, ki velja za določeno podlago. To izkoristimo pri načrtovanju sadovnjaka, da bo prostor kar najbolje izkoriščen, ali ko nismo prepričani, ali imamo prostor še za eno jablano. Če se bomo odločili za carjeviča, sadna drevesa v okolici skoraj zagotovo ne bodo čutila utesnjenosti, saj s svojo skromnostjo ne naredi velike krošnje, kljub temu pa vseeno daje lastniku carske plodove.