Ko je francoske renaulte risal še nekoliko ekscentrični Patrick le Quement, je bilo tako kot z vampi – ali jih neskončno obožuješ ali pa se ti skoraj gnusijo. Ti časi so že zdavnaj pozabljeni, po dolgih letih pa iz te francoske avtomobilske hiše prihajajo avtomobili, ki jih oblikuje Lauren van der Acker – in vsaj nekateri vzbujajo podobne občutke kot Quementovi izdelki. Captur, mali športni terenec (SUV), je lahko videti tako ali drugače, ampak vsaj eno je jasno – prav zlahka ga ne prezreš.
Okrepljeni clio
Toda najprej odgovor na vprašanje: zakaj se Renault vozi v razred majhnih športnih terencev, tistega, v katerem ga doslej še ni bilo? Zelo preprosto – vsaj na evropskih trgih je to eden redkih, ki kljub vsemu beleži prodajne pluse. Skoraj ni pomembnejše avtomobilske hiše, ki v svojem programu ne bi imela takšnega ali podobnega avtomobila, torej je poteza francoske tovarne več kot razumljiva. Captur je – zelo logično – narejen na osnovi novega clia oziroma clia četrte generacije. Navzven je sorodstvo več kot očitno, pri čemer je mali SUV od clia daljši za približno šest centimetrov (skupaj jih ima 412), predvsem pa je opazno višji (156 centimetrov) in ima dno, ki je od tal oddaljeno za skoraj 20 centimetrov. Oblika, podoba, karoserijske poteze? O okusih se ne razpravlja, to se že dolgo ve, toda Ackrov captur ima zanesljivo nekaj tistega, kar so imeli nekoč le Quementovi renaulti...
Notranjost je clieva – z nekaterimi malenkostnimi spremembami in dodatki. Na sredini armature se še vedno šopiri velik kvadratni zaslon, namenjen navigaciji, potovalnemu računalniku in še marsičemu. Nanj se moraš navaditi, kajti brez tabličnih računalnikov nam več živeti ni, ampak kakšen poseben oblikovalski dosežek kljub vsemu ni. Tudi kombinacija analognih in digitalnih merilnikov, povezanih z ovalnim merilnikom hitrosti, je nekaj, o čemer se utegnejo mnenja precej razhajati.
Je pa captur dobil nekaj, česar clio nima in kar dokazuje smisel za uporabnost oziroma praktičnost – pred sovoznikom je skoraj klasičen izvlekljiv predal, ki zelo spominja na tistega pri kuhinjski mizi... Se pa v capturju sedi malo višje in zato se bolje vidi, čeprav je pogled nazaj tudi zaradi majhnih oken in zadnjih vzglavnikov okrnjen; dobro je, ker je zadnja sedežna klop, ki ne ponuja kakšnega posebnega prostorskega razkošja, vzdolžno pomična naprej/nazaj, poleg tega je zadnje naslonjalo deljivo v razmerju 60:40. Prtljažnik je solidno velik (377 litrov), povečati ga je mogoče na 1235 litrov, kar je povsem spodobna prostornina.
Štirje motorji
Čeprav športni terenec captur ne bo imel štirikolesnega pogona – očitno so Francozi ocenili, da za to ni pametnega tržnega razloga, kajti pogon na vsa kolesa ima svojo ceno. Motorji so ta hip trije oziroma štirje, in sicer dva bencinska (0,9 in 1,2 litra) s 66 oziroma 88 kW ter dva dizelska z enako gibno prostornino (1,5 litra) in enako močjo 66 kW. Pogon gre na sprednji kolesni par, pri nekaterih izvedenkah si je mogoče omisliti tudi samodejni menjalnik.
Captur, športno-terenska izvedba clia, se bo kmalu pojavil na slovenskem trgu. Cene so ta hip še neznanka, bil pa naj bi za okoli 1400 evrov dražji od primerljivega clia. Ostaja torej samo še eno vprašanje: se bo Renaultu s capturjem posrečilo?