Na eni strani fitofarmacevtska industrija sredstev, na drugi ekologi, ki to odklanjajo. Kako ob tej nasprotujoči si propagandi izbrati pravo pot, da bo doma pridelano sadje zdravo skupaj z rastlinami, na katerih je dozorelo?
Sosedov zanemarjeni vrt
Ko nam zdravniki pridigajo o skrbi za naše lastno zdravje, ponavljajo preventivne ukrepe. Od zdravega nestresnega bivalnega okolja do zdrave hrane in pijače. Povsem enako lahko razmišljamo pri gojenju sadnih in preostalih rastlin. Če bomo poskrbeli za karseda ugodne rastne razmere, ki so za posamezne sadne vrste nekoliko različne, bomo imeli pri zaščiti manj težav. Tako bolezni kot škodljivci ne nastanejo sami od sebe, temveč so sposobni premagati manjše ali večje razdalje sami, s pomočjo vetra ali prenašalcev, kot so ptice in žuželke. Najmanj si je zato želeti imeti soseda, ki ima svoj sadni vrt slabo oskrbovan, saj imajo bolezni in številni škodljivci do naših dreves kratko pot.
Enovrstno ali mešano
Za bolezni in škodljivce velja, da so se v evolucijskem razvoju specializirali le na posamezno sadno vrsto ali sorodne vrste. Na primer najnevarnejša bolezen breskev breskova kodravost (Taphrina deformens) napada le breskve in nektarine.
Če boste zasadili sadni vrt z različnimi vrstami, boste imeli z zaščito manj težav kot tisti, ki sadijo sadovnjake ene vrste.
Če boste imeli v sadovnjaku en leskov grm ali dva, vam bo z veliko verjetnostjo uspelo pridelati normalen pridelek brez uporabe zaščitnih sredstev. V primeru strnjenega leskovega sadovnjaka to ne bi bilo mogoče. Več rastlin iste vrste ko je skupaj, prej se škodljivci prerazmnožijo in prej izpade pridelek. Bodisi bi škodo povzročila monilija (Scllerotina coryli schellemb) ali lešnikar (Curculio nucum), ki povzroča črvivost leskovih plodov.
Dva lešnika, sliva in breskev so za skupaj. Foto: Shutterstock |
Če vam posamezno drevo ali del tega napade bolezen ali škodljivec, še vseeno ni nujno, da takoj sežemo po kemiji. Pogosto se da širjenje omejiti ali povsem ustaviti zgolj z mehanskim ukrepom. Posamezne poganjke, napadene od pepelaste plesni, breskove kodravosti, listnih uši ali gosenic, preprosto izrežemo, zažgemo ali zakopljemo.
Preventiva in kurativa
Do uporabe zaščitnih sredstev za varstvo rastlin je ljubiteljski sadovnjak veliko bolj toleranten kot na primer vinograd. Zadnji namreč ne dopušča nobenih napak pri uporabi zaščitnih sredstev, predvsem proti boleznim, saj smo jeseni lahko kaj hitro prikrajšani za prijetno trgatev.
Sadni vrt torej dopušča lastniku, da se odloča za uporabo zaščitnih sredstev šele, ko oceni, da je zares potrebna kurativna zaščita. To pomeni, da škropimo od bolezni ali škodljivcev že napadene rastline, da preprečimo nadaljnjo škodo oziroma delno pozdravimo nastale poškodbe. Škropimo tudi, ko so za razvoj bolezni in škodljivcev ugodne razmere oziroma nam prek medijev to priporočajo prognostične službe. Na ta način v letni sezoni opravimo bistveno manj škropljenj, kot če bi jih uporabljali preventivno.
Preventivno škropljenje namreč pomeni, da ga izvajamo v enakomernih presledkih na 7 do 14 dni, odvisno od preparata, vso rastno dobo. Sadne rastline so tako ob pravilni uporabi sredstev sicer zaščitene, vendar je način tako ekonomsko kot ekološko v ljubiteljskem sadovnjaku manj primeren.
Nenadna okužba
Ljudje me pogosto vprašajo, kako to, da določeno sadno drevo leta in leta rodi brez kakršnekoli uporabe fitofarmacevtskih pripravkov, potem pa se na lepem vse spremeni, drevo je bolno brez vsakega pridelka.
Kaj se je zgodilo? Verjetno je raslo sorazmerno daleč od vira okužbe, vendar se je v nekem obdobju okužilo. Ko pa je bolezen ali škodljivec na drevesu, potrebuje le ugodne razmere za razmnoževanje in škoda je tu. Sprva je morda niti ne opazimo, ko pa je očitna, je marsikdaj prepozno. Kaj storiti? Včasih zadostujeta že dve zaporedni škropljenji ali tri, da zatremo bolezen in bomo zopet lahko kakšno leto izpustili škropljenje. Vendar moramo sadni vrt nenehno opazovati, o čemer sem pisal v eni prejšnjih številk Raja doma, in pravočasno ukrepati, da ne ostanete brez letnega pridelka.
Nasvet Že prav, da smo do uporabe zaščitnih sredstev za varstvo rastlin karseda zadržani, vendar si moramo znati postaviti meje. V nasprotju s plantažno vzgojo sadja je naše sadje jeseni ob spravilu pogosto poškodovano od bolezni in škodljivcev. Tradicija veleva: če ga obrežemo, je še vedno užitno. Toda pozor, tudi od bolezni poškodovano sadje je lahko škodljivo za zdravje. Raznolikost sadovnjaka nas obvaruje pred popolno izgubo pridelka. |