Bogata darila nimajo cene

Zabredli smo v zadnji mesec leta, ki je čas, ko delamo obračune za minulo leto in načrte za naslednje. Od nekdaj je bil to mesec, ko je bilo dela manj. Zemlja si je pokrita s snegom nabirala moči za naslednjo pomlad. Ljudje so obiskali sorodnike, prijatelje, več časa posvetili družini … December je bil verjetno že od nekdaj bolj praznično obarvan. Po 22., ko se je dan začel daljšati, pa so se že počasi začeli pripravljati za prihodnjo pomlad, ki bo zopet prinesla delo, ustvarjanje. Ja, verjetno so prazniki v decembru povezani tudi s tem, da so si v tem mesecu ljudje lahko vzeli čas za to. Ne vemo, kdaj je postal tudi mesec za obdarovanje. Verjetno še pred razmahom potrošništva. Pravzaprav so to bila skromna darilca, ki jih je ponoči v nogavici pustil Miklavž. Sadje, pletenine. Otroci so se tega praznika veselili, pa ne samo zaradi daril. Tudi zato, ker je bil ta dan drugačen. Čas praznikov je bil čaroben, ljudem je dajal upanje, da se jim bodo izpolnile skrite želje.

Skrite želje na policah

Kam pa so skrite želje odšle danes? Decembra pravzaprav res uživajo samo pijančki, saj jim obilica stojnic z bogato ponudbo kuhanega vina izpolni skrite želje. Večina pa pobesnelo teka od ene trgovine do druge in se jezi zaradi zastojev na cestah, ki vodijo do prodajnih centrov. V tem ni nič čarobnega, drugačnega, saj počnemo enako kot druge dni. Nakupujemo namreč. Le gneča je večja.

Sama sicer nisem med tistimi, ki kupujejo darila. Niti ne maram tega, da drugi zapravljajo čas in denar za to, da me obdarujejo z neko zadevo, ki je niti po naključju ne potrebujem, a se je moram kljub temu razveseliti. A me je letos Miklavževo darilo le navdušilo. Obiskala nas je mamina prijateljica Rezka, ki se še spomni, kako se iz razparanega volnenega puloverja spletejo nogavice. In za pozimi ni nič boljšega kot tople pletene nogavice. Predvsem za nas, ki jih najraje obujemo čez noč.

Ustvarjanje pred televizorjem

V centru bi lahko kupila par nogavic že za evro in po tem ključu Rezka pravzaprav zapravlja čas. Vendar ona ne razmišlja o tem. Med prazniki želi nekoga obdarovati. In za to se potrudi. Medtem ko ob zimskih popoldnevih gleda nadaljevanke, vzame v roke pletilke in pod njenimi prsti nastanejo čudoviti izdelki.

Zato ji je prihranjena decembrska norija, ko bi za izbiranje daril porabila vsaj 10 ur in pet litrov bencina. Pa seveda ogromno živcev. Poleg tega najbližjih ne bi mogla obdarovati z nogavicami za evro. Za vsako od daril bi odštela v povprečju 10 evrov. Torej bi skupaj zapravila vsaj 80 evrov. Poleg tega nihče ne bi bil pretirano navdušen nad darilom za tak znesek. Tako je Rezka pravzaprav razveselila svojega sina, snaho, dva vnučka in še prijatelje. Vsak je dobil nekaj iz njene letošnje modne kolekcije šalov, kap, nogavic … Seveda je za to porabila dobrih 30 ur, a ji kot upokojenki 80 evrov pomeni kar precejšen odstotek njenih prihodkov, ki jih je prihranila s pridnimi rokami.

Denarno darilo ni več ponižujoče

Ker si ob natrpanih delovnikih in pomanjkanju ročnih spretnosti vsi ne moremo ali ne znamo privoščiti lastnih stvaritev, bomo večinoma morali poiskati druge načine obdarovanja. Včasih so se ljudje posvečali kupovanju daril tudi zato, ker je bilo darovanje denarja pravzaprav nevljudno in neizvirno. Seveda v denarju ni nič vulgarnega in naši predniki so ga izumili, da olajša menjavo blaga in storitev. Zakaj torej ne bi darovali kar denarja? Če upoštevamo še to, da se bodo takoj po novem letu začele razprodaje, ko bo imel denar v trenutku brez vladnih ukrepov vsaj za 30 odstotkov večjo kupno moč, je v sodobnem svetu to tako ali tako najbolj smiselna rešitev.