Iz ljubezni do fotografije, lepih beležnic in pisanja so nastale »papirnate dobrote«, ki kar kličejo po zapisovanju lepih misli, spominov, načrtov in utrinkov.
Kako se je zgodba z oblikovanjem beležnic začela?
Sem velika ljubiteljica beležnic, mogoče jih celo preveč obsesivno zbiram. Zato sem se nekega dne, ko so nam na fakulteti rekli, da pri enem od projektov potrebujemo skicirko, odločila, da jo naredim sama. In tako se je zgodba začela.
Kje dobivate navdih?
Povsod. Predvsem na potovanjih. V mirnih, oddaljenih ulicah lovim stare vespe, drobne detajle in iščem inspiracijo. Včasih se mi ideje porodijo ob glasbi, ki igra v ozadju, spet drugič, ko brksam po spletu in zagledam kakšne zanimive barvne kombinacije.
Kako bi opisali svoj slog ustvarjanja? Katero opremo in materiale pri svojem delu uporabljate?
Moj slog je precej romantičen in malo zasanjan. Mislim, da to velja tudi za moje fotografije. So retro in vas odpeljejo na dolgo miselno potovanje (predvsem v sosednjo Italijo). Med opremo sodijo moj prenosnik, tiskalnik, nekaj šivank ter seveda giljotina za rezanje papirja, med material pa recikliran papir za notranjost beležnic, trši papir za naslovnice in sukanec.
Kako se lotite oblikovanja in kako poteka proces nastajanja?
Povsem preprosto. Ko dobim idejo, narišem vse skupaj v skicirko, od postavitve strani do bodoče naslovnice. Pri fotografijah je seveda drugače, saj je treba poiskati motive, obdelati in natisniti fotografije. Sam proces dela za zdaj poteka še v moji sobi, vendar upam, da me boste nekoč lahko obiskali v lastni delavnici, kjer si boste ves proces lahko tudi ogledali.
Ustvarjate le zvezke ali še kaj drugega?
Za zdaj ustvarjam samo beležnice in preostale papirnate dobrote, kot jim pravijo prijatelji. Ob koncu preteklega leta sem naredila koledar, pred časom sem izdelovala tudi kazala za knjige. Ker so sestavni del vsega naštetega moje fotografije, bi tako lahko rekla, da ustvarjam (ali bolje rečeno iščem) predvsem dobre fotografije.
Kakšni so vaši cilji in želje za prihodnost vašega dela?
Želje in cilji so veliki. Počasi bi se rada naučila izdelovati trde platnice, odšla na kakšen tečaj oblikovanja, sodelovala z mladimi slovenskimi ilustratorji. Moja največja želja v tem trenutku je, da bi, mogoče že letos, organizirala dogodek, kjer bi prodajali beležnice (take malo drugačne, izdelane v omejeni nakladi posebej za ta dogodek), izkupiček pa namenila nekomu, ki denar res potrebuje. Zdi se mi namreč, da smo mladi včasih premalo pozorni na to. Vendar počasi ... ko zaključim študij na filozofski fakulteti.
Kaj poleg ustvarjanja beležnic še radi počnete?
Poleg ustvarjanja beležnic se zelo rada ukvarjam s fotografijo, z glasbo in predvsem s pisanjem. Zapisom o fotografiji je namenjen moj blog Cvetlični lonec, zapisom o glasbi pa novi blog Kampl, ki ga piševa s prijateljico. Spremljam tudi številne tuje bloge, spletne strani fotografskih agencij, preberem kakšno dobro revijo in knjigo, poslušam veliko dobre glasbe ter predvsem rada potujem in odkrivam nove kraje, kulture, ljudi. Vse to je moja inspiracija.
