Drevesa imajo lep prirast, lepo obložene plodove, živo zelene liste. Morda pa vam že prvi pogled da vtis, da je kaj narobe, morda s preskrbo z vodo, hranili ali gre celo za napad bolezni ali škodljivcev.
Tako lahko na sprehodu vidimo druge sadovnjake. Svojega moramo opazovati večkrat in bolj natančno. Če želimo pridelati zdravo sadje in imeti tudi zdrave rastline, naj nam ne bo odveč, da se čimvečkrat v vseh letnih časih, posebno v obdobju rasti, sprehodimo po svojem sadnem vrtu. Ljudski rek Če se znamo pogovarjati z rastlinami, nam bodo lepše rasle, cvetele in rodile, vam bo postal veliko bližji.
Sadne pršice (Panonychus ulmi)
Na kaj smo pozorni, ko ga opazujemo? Gotovo je pomemben že omenjeni prvi stik z vrtom, ko ga v spominu primerjamo z zadnjim obiskom. Pozorni smo na morebitne vidne spremembe pri posameznih vrstah. Je morda kaj narobe z rastjo, barvo listov hruške?
Včasih se pojavijo spremembe le pri določeni sorti ali posameznem drevesu. Nekateri škodljivci so na primer tako majhni, da jih ne vidimo s prostim očesom, vidimo pa spremembo barve listov na celem drevesu.
Ob močnem napadu rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) listi posvetlijo oziroma posivijo in izgubijo lesk. Pomembno je torej, da prerazmnožitev opazimo čim prej ter ukrepamo, da bo škoda manjša.
Če opazite na listih spremembe, je za pravilno ukrepanje nujno poznati vzrok oziroma povzročitelja. Če ga ne prepoznate oziroma ste v dvomih, je najbolje vzeti z drevesa vzorec, nekaj svežih listov, poganjek ali poškodovan plod, ter svežega odnesti v bližnjo apoteko z zaščitnimi sredstvi za rastline, kjer vam ga bo pogledal strokovnjak. Ukrepanje bo uspešno le s pravilno postavljeno diagnozo.
Zelenolistne uši (Aphis pomi)
Te je na primer lažje prepoznati. Močnejši napad lahko poškoduje mlado drevo ali ga celo uniči. Pri napadu listnih uši pogosto najprej opazimo mravlje, ki se sladkajo z izločki listnih uši. Mravlje pa so neprijetne zaradi tega, ker prenašajo listne uši, ki se sicer težje selijo, s poganjka na poganjek, kjer si ustvarijo novo kolonijo.
Seveda so v bližini listnih uši običajno tudi polonice (Coccinellidae), ki se z njimi prehranjujejo. Ker so polonice naše zaveznice, jih pri zatiranju listnih uši varujemo. Uporabimo do narave prijazne pripravke, ki bodo pogubni le za škodljivce. Ni torej odveč poznati čim več žuželk in ločiti tiste, ki povzročajo gospodarsko škodo, od koristnih.
Barva lubja pri kostanju
Pri nekaterih sadnih vrstah pa ni dovolj, da si ogledamo le krošnjo s poganjki, listi in plodovi. Pri kostanju (Castenea sativa) moramo biti zelo pozorni na spremembo barve lubja, posebno pri mladih drevesih. Ob okužbi s kostanjevim rakom bomo morda imeli še dovolj časa, da drevo s posegom rešimo pred gotovim propadom.
Za vidno poškodovano ni zdravila Pri boleznih je dobro, da poznamo njihov razvoj. Vidno poškodovanih poganjkov, listov in plodov nobeno sredstvo ne ozdravi. Dosežemo pa to, da se škoda ne nadaljuje. Prav zato je pomembno, da je naša diagnoza hitra in pravilna, enako velja za proces zdravljenja. |
Pozornost namenimo tudi pregledu tal. Večje luknje, nenaden zaostanek v rasti, nagnjena drevesa so resno opozorilo, da nam škodo povzroča najnevarnejši talni škodljivec voluhar (Arvicola terrestris).
Zorenje sadja in karenca
V mešanem sadovnjaku moramo biti pozorni tudi na čas zorenja posameznih vrst in sort. Zoreče sadje oberemo pravočasno, ne prezgodaj niti pozno. Za prezrela jabolka ali hruške rečemo, da so moknata. To ni bolezen, ampak naravni proces pri zgodnjem sadju, kjer je razvoj plodu hitrejši, zato tudi hitreje prezorijo in propadejo. Če morate seči po zaščitnih sredstvih za varstvo rastlin, v navodilih za uporabo dobro preberite o karenci. Karenca je varnostna doba od škropljenja do časa, ko sadje lahko neškodljivo uporabimo.
Dreves v času zorenja ne škropimo, temveč to, če se pojavi potreba, storimo takoj po obiranju. Z obiranjem se namreč delo v sadovnjaku ne konča. Drevesa morajo ostati zdrava, le tako bodo jeseni lepo sklenila vegetacijo, lažje prestala zimo ter prihodnje leto znova rodila.