Artičoke bi morale slediti kakijem

Če bo sreča mila in bomo ljudje prisluhnili, se bo z artičokami (na morju jim pravijo artičoki, moški spol) lahko zgodilo enako kot s kakiji. Slednjih Slovenci namreč nismo pojedli prav veliko, dokler jim pravzaprav praznik v Strunjanu ni dal poleta. Zdaj se na dnevih kakijev (v novembru), ki jih pripravlja Turistično društvo Solinar Strunjan, že leta zvrsti tudi po 30.000 ljudi, in vsi odhajajo domov s polnimi zabojčki zlato oranžnih medenih sadežev pa s suhimi kakiji v vrečkah pa skuhanimi v marmelado v kozarčkih pa pečenimi v krostati pa namočenimi v žganje ... Tudi artičoke se na našem jedilniku ne znajdejo pogosto (kot se prej niso kakiji), če sploh, vendar jim delamo krivico. Ne nazadnje tudi zato, ker so izjemno zdrave, če že nekaterim ljudem morda po okusu niso posebno pri srcu. Z dnevi artičok (ki jih prav tako organizira TD Solinar) so se v Strunjanu letos že tretjič zapored podali v boj za priljubljenost teh velikih vijoličnih cvetov tako med sladokusci kot tudi manj zahtevnimi in izbirčnimi jedci.

Praznik kljub zmrzali

Čeprav je pridelovalcem artičok, menda jih je v Strunjanu zdaj pet večjih, tokrat zagodlo vreme in je večina nasadov v dolgotrajnem in za obalo nenavadno močnem februarskem mrazu pomrznila, je praznik bil. Kuharji Term Krka Talasa Strunjan so – čeprav je od vsega pričakovanega pridelka artičok ostala le petina in še od te količine del rastlin zamuja s cvetenjem – pripravili vse načrtovane dobrote iz artičok. Bila je tudi tržnica, na kateri so domačini ponujali strunjanske dobrote, od oljčnega olja do jagod in češenj pa vina, v žganju namočenega sadja, marmelad ter v domačih solinah požete soli. Le artičok ni bilo mogoče kupiti, ker jih pač ni bilo, in so se morali celo Talasovi kuharji zadovoljiti s katero uvoženo, če so hoteli skuhati vse jedi, ki so jih imeli v načrtu.

V Strunjanu se radi pohvalijo, da je njihova istrska, strunjanska artičoka nekaj posebnega že na pogled, saj je lepe temno vijolične barve in ne večinoma zelena, kot smo je vajeni v trgovini. Sadež (pravzaprav je to cvet) je okrogel in manjši, vendar pa to majhnost prinese noter, kot bi lahko rekli, z izjemno dobrim okusom. Strunjančani pravijo, da kdor poskusi strunjanske artičoke, še dolgo ne bo segel po kateri drugi vrsti. Da je to kot z divjimi šparglji. Ko jih enkrat poskusiš, ti gojeni drugače teknejo. Da je istrska artičoka tako okusna, so kriva tla in mikroklima, pravijo. Ta rastlina ima rada veliko sonca, bogato zemljo in zatišno lego. Zelo primerna je za sajenje v terasastih oljčnikih ob vznožju teras oziroma ob vznožju vsake vzpetine. Zanjo je treba pozorno skrbeti, jo dognojevati in v sušnih obdobjih zalivati, da razvije globok koreninski sistem. Ta ji v primerih pozebe, kot je bila letošnja, pomaga preživeti, saj je trajnica, ki daje plodove vsaj pet let, če ne več, nato je treba nasade počasi pomlajevati.

Za zdravje

Sicer pa grški teksti artičoko omenjajo že v osmem stoletju pred našim štetjem, v Italijo pa je prišla v 15. stoletju. Kot zdravilno rastlino so jo začeli po svetu uporabljati v minulem stoletju. Vsebuje vitamine B, C in K, betakaroten, kalcij, kalij, folno kislino, magnezij in natrij, velja pa celo kot afrodiziak. Artičoka pospešuje prebavo, čisti jetra, spodbuja delovanje žolča, znižuje holesterol in raven sladkorja v krvi ter pospešuje izločanje vode iz telesa. Pravijo, da vsebuje 88 odstotkov vode, vse preostalo pa so same koristne snovi.

Vodja Talasove kuhinje Brane Eršeg je tako za goste Term Krka Talaso Strunjan kot tudi obiskovalce praznika artičok pripravil nekaj okusnih receptov. V soboto in nedeljo so tako kuhali artičokino mineštro, njoke in piščančji file z artičokami ter kotlet z artičokino omako pa tudi sladoled. V Strunjanu imajo najraje artičoke po strunjansko, pravi vodja Talasovega gostinstva Gregor Kocjančič. Vzeti je treba ducat srednje velikih artičok, limono in pol decilitra oljčnega olja. Ekstra deviško iz Strunjana, seveda. Sadežem odrežemo pecelj in porežemo trde zunanje liste ter iz cvetišč odstranimo neužiten vlaknast del. Odrezane vrhove je treba takoj pokapati z limono, da ne porjavijo. Kuhamo jih v osoljeni vodi z rezinami limone približno 40 minut, po možnosti ne v aluminijastem loncu, da ne počrnijo. Ko so kuhane, jih odcedimo, ohladimo, pokapamo z oljčnim oljem in serviramo. Če ne prej, bomo lahko dobrote iz artičok spet poskusili prihodnje leto zadnji majski konec tedna v Strunjanu. To je konec tedna, ki se ga splača označiti na koledarju!