Za nami je že prva adventna nedelja, ko smo na adventnih venčkih prižgali prvo svečo. December bo minil v pričakovanju enega največjih krščanskih praznikov, božiča.
V božični krog uvrščamo tudi nekatere druge decembrske praznike. Čas notranje in zunanje priprave se je začel že po sv. Martinu. Temu prazniku sledi dan sv. Barbare, ko po starem običaju narežemo češpljeve ali češnjeve vejice, zadnje čase tudi forzicije, ki na božič lepo zacvetijo. V plitve posodice posejemo pšenično seme za mlado žito; ko ozeleni, posodice po navadi postavljamo k jaslicam.
Mlado cvetje, zelene vejice in mlado žito so simboli prebujanja novega življenja, kar je v povezavi s Kristusovim rojstvom. Žito je bilo znano kot Adonisov venček že pred tisočletji na semitskem vzhodu. Ime izhaja od grškega boga Adonisa, v katerem je utelešena rastlinska rast. Advent izhaja iz latinske besede adventus in pomeni prihod, torej čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusovo rojstvo. To traja štiri tedne, kar pomeni štiri obdobja zgodovine iz stare zaveze. Svoje domove okrasimo z adventnimi venčki, saj je to pri nas že kar star običaj.
Na prvo decembrsko nedeljo se je v Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah nad Kamnikom zbralo veliko ljudi, ki so spoznavali, kako lahko sami naredimo adventni venček. Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo sta poskrbela, da je bilo na voljo dovolj materiala za izdelavo venčkov, predvsem pa za strokovno razlago in pomoč. Tako smo videli pridne roke, ki so pri svojem delu uporabile tako rekoč vse, kar je v tem času v naravi zelenega. Pušpan je bil v teh dneh še vedno zelo lepo zelen, nabrali so veje smreke, jelke in tise, prav tako ciprese in bodike ali božjega drevca z značilnimi rdečimi bunkicami. Mlajši in starejši so z veliko vnemo upoštevali nasvete Sabine in Petra. Za okras teh znanilcev božičnih praznikov so uporabili še šipkove plodove, posušene cvetove hortenzije, celo prazne polžje hišice, kostanj, storže, cimetove palčke in še kaj nenavadnega bi se našlo.
Venček je po navadi spleten iz smrečja ali kakega drugega zelenja ali materiala, ki nam vzbudi željo po izvirnem oblikovanju. Peter Ribič je povedal, da ves evropski svet še najbolj prisega na veje jelke. Ko se je mudil na Danskem, je izvedel, da na 58 hektarjev veliki površini vsako leto vzgojijo kar 38 tisoč jelk, ki jih posekajo prav zaradi adventnih venčkov. »Jelkine veje so veliko bolj obstojne kot na primer smrekove, ki veliko hitreje izgubijo iglice,« pravi Peter. »Adventni venček nas razveseljuje in naznanja praznike kar štiri polne tedne. Sicer pa pri izdelavi adventnih venčkov še vedno prevladuje tradicionalna zelena barva, torej vsakovrstno zelenje, ki ga opletamo na obod. Venčki so lahko izdelani iz listov, plodov, posušenih rezin limone ali pomaranče, celo iz filca ali volne. Za adventni venček lahko uporabimo kakršenkoli material, priporočam pa, da se izogibamo umetnim. Vsekakor naj bo osnova zelene barve, ker je to barva življenja, venček pa je simbol večnosti. In ne smem pozabiti: pri adventu je najpomembnejši izraziti krog. To je namreč obdobje novega cerkvenega leta, ki se je začelo s prvo adventno nedeljo.«
Na venček pritrdimo štiri modre ali bele sveče, marsikje tudi vijolične, in ga polepšamo z vijoličnimi pentljami. Vsaka sveča pomeni teden pred božičem: vsako nedeljo prižgemo po eno, kar v krščanstvu ponazarja, da je Kristus luč sveta. Prvo svečo smo torej že prižgali minulo nedeljo, pred nami so torej še tri adventne nedelje in za njimi božični prazniki.
»Tradicionalno je barva adventa vijolična, zato ker je to barva upanja, sicer pa lahko barve sveč izbiramo po želji oziroma v skladu s ponudbo v naših trgovinah,« je še povedal Peter Ribič. »Moram pa povedati, da se je ta ponudba v zadnjih letih zelo izboljšala, s tem pa lahko izberemo tudi tako barvo, ki nam je osebno najbolj všeč oziroma ki bo skladu z izdelanim adventnim venčkom. Domišljija naj ima torej pri izdelavi adventnih venčkov prosto pot. Bodimo tudi pozorni, ko bomo prižigali sveče, da ne bi po nesreči nastal požar.«
