Žrtve razvojno zaostalih moških

Ali je želja tudi meso postala, nas pravzaprav ne zanima, kajne? Lolita, mladoletnica v razmerju z veliko starejšim moškim, še danes pogosto ostaja tabu. Skrivnost, potlačena kar se da globoko. Kakšen je moški, ki ga spolno privlačijo še ne dozorela dekleta? Katere deklice po navadi postanejo lolite in kakšne so, ko, vsaj po letih, odrastejo? Poimenovanje lolita se je po istoimenskem razvpitem romanu Vladimirja Nabokova še bolj utrdilo, ko so po njem posneli vrsto provokativnih umetniških filmov. V zgodbi se pisatelj in profesor književnosti srednjih let poroči s svojo najemodajalko le zato, ker ga gromozansko privlači njena dvanajstletna hči. V literarnih in filmskih predlogah je prikazano, da se prvi spolni odnos med očimom in pastorko zgodi na pobudo zapeljive deklice. Pozneje glavni junak celo ugotovi, da ni njen prvi ljubimec. Kakšno je resnično ozadje tovrstnih razmerij?

Prepovedana

Pojav je star kot človeštvo samo, vendar natančne statistike ni, saj imajo tovrstna razmerja po navadi kratek rok trajanja in praviloma ostanejo nerazkrita. K temu nekaj prispeva tudi dejstvo, da je uradno gledano moški, ki se zaplete z lolito, storilec kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo, če ta še ni stara 15 let. Posebno kadar gre za zlorabo položaja, denimo v primerih, ko je storilec učitelj, zdravnik, posvojitelj, duhovnik in podobno, in je razmerje dokazano, lahko sledi večletna zaporna kazen. Tudi v Sloveniji smo bili priča precej primerom tovrstnih prijav. Nazadnje je odmevala piranska afera trenerja, ki je serijsko zlorabljal svoje mladoletne učenke.

Daleč od partnerstva

Kaj o tovrstnih spornih erotičnih avanturah porečejo izkušeni psihologi in terapevti? Po prepričanju terapevtke Maje Trampuž, imago edukatorke in svetovalke v Centru za kakovost odnosov, so razmerja med mladoletnicami in precej starejšimi moškimi posledica neizpolnjenih potreb v obdobju odraščanja. Moški, ki imajo razmerja z lolitami, so v svojem psihološkem in socialnem razvoju zaostali: »V ozadju vsake zaljubljenosti so nezavedne slike o tem, kaj za nas pomeni ljubezen. Te slike so nastale na podlagi izkušenj v otroštvu, ko smo razvijali moralne, osebne in življenjske vrednote. Navadno je zaljubljenost šele prvi korak k zreli ljubezni. V ozadju želje po toliko mlajših partnerjih je lahko občutek, da s tem ohranjamo mladost pa tudi lastno vrednost, pomembnost, včasih tudi statusno raven. Kot odrasle osebe se moramo zavedati, da četudi neki otrok daje videz odraslosti in se poskuša tako tudi vesti, še ne pomeni, da to tudi je, zato ni izgovora, da izkoristimo njegovo neizkušenost in naivnost.«

Ona je prva izzvala

V filmu Lolita iz leta 1997, v katerem blestijo Jeremy Irons, Dominique Swain in Melanie Griffith, je deklica prikazana kot poželjivka, ki moškega premami v greh kot Eva v raju. Spet znani mit o ženski, izviru zla? »Kadar se odrasla oseba izgovarja, češ, otrok me je zapeljal, to pomeni, da očitno ne zna sprejeti odgovornosti zase in za svoja dejanja. Taka odrasla oseba ni zrela. Tu lahko govorimo tako o moških kot ženskah, saj se premalokrat govori tudi o teh razmerjih. Opravičilo, da je bila deklica ali deček pač videti kot razvita ženska oziroma moški, ne zadostuje. Nič ni narobe, če si priznamo, da nam je nekdo všeč. S tem pridemo v stik s seboj in s svojimi potrebami, kar nam lahko pomaga pri osebnostni rasti. Kot odrasel človek moraš biti hkrati tudi sposoben sprejeti odgovornost, da svojih potreb ne vsiliš otroku oziroma ne izrabiš svoje premoči na zapeljujoč način,« poudarja Trampuževa. S predpostavko, da moški z erotičnim druženjem z lolitami v prvi vrsti zavračajo svoje staranje, želijo ostati večni mladeniči, se naša sogovornica ne strinja: »Gre za nezavedno in nezrelo zapolnjevanje notranje praznine, ki je nastala med otroštvom oziroma kasnejšim življenjem, in ne le za mit o mladosti.«

Odgovorna oče in mati

Zakaj deklica postane lolita? Po besedah Maje Trampuž je eden od razlogov zagotovo pomanjkljiv odnos z obema od staršev: »Tako oče kot mama sta soodgovorna za to, kaj otroka učita o njem samem, življenju in ljubezni, vendar je to kompleksen proces, ko ne moremo govoriti o krivdi, pač pa vse prevečkrat o neizobraženosti celotne družbe, ki podpira, da se naši otroci učijo neprimernega vedenja in vrednot. V šolah je premalo učenja o tako pomembnih stvareh. Treba je vedeti, da so nepogrešljivi deli vzgoje iskreno pogovarjanje, dajanje dobrih vzorov, učenje čustvene inteligence. Kadar je vedenje odraslih preveč rigidno, bo šel otrok lahko prav v nasprotno smer, ker bo poskusil izkusiti tisto, kar mu manjka, obenem pa ne bo imel predstave o tem, kakšne bodo posledice na dolgi rok. Če je vedenje staršev promiskuitetno, bo lahko otrok pozneje ponavljal isti vzorec. Le pridiganje o tem, kaj je prav in kaj ne, ne deluje. Spomnimo se sebe, ko smo bili mladi. Teorijo je težko razumeti, če nimamo izkušnje v praksi. Zato so redni, potrpežljivi in nepridigarski pogovori v družini ključnega pomena.«

Dekleta se pogosto spuščajo v avanture s starejšimi moškimi tudi zato, ker se zaradi takšnih razmerij, v katerih pogosto prejemajo materialna darila, počutijo pomembne, sprejete, nekaj posebnega in ljubljene. V nekem pogledu jim to nadomešča pomembnost, ki je ne izkusijo v primarni družini.

Nizka samopodoba in negotovost 

V dolgoletni terapevtski praksi sta se Maja Trampuž in njen zasebni in poslovni partner Andrej Trampuž srečala tudi s primeri lolit. Nemalokrat ju je oseba s takšno izkušo prosila za pomoč. »Zaradi okoliščin prezgodaj spolno dozoreli otroci so načeloma pozneje zelo negotovi, visoko samokritični, strogi do sebe, pogosto so na družbenem področju neuspešni, imajo nizko samopodobo in vsako razmerje doživljajo izjemno čustveno. Velikokrat se pri njih razvije tudi močan občutek ljubosumja. V otroka se tako nezdravo razmerje veliko bolj zasidra kot v odraslega in je bolj boleče, ko se konča. Za odraslega navadno pomeni le določeno obdobje užitka, zadovoljitev potreb,« še pove Trampuževa.

Enkrat lolita, vedno lolita

Vloga mladoletne ljubimke precej starejšega moškega je lahko zares usodna. Si bo taka ženska vedno izbirala starejše partnerje? »Velikokrat to postane življenjski vzorec, ki žensko povezuje z njeno zgodovino. Ta po navadi kaže na disfunkcije v njeni primarni družini ali v drugih pomembnih vlogah iz njenega otroštva,« delno pritrdi psihoterapevtka dr. Veronika Seles s Psihoterapevtskega inštituta PTI. Podrobneje pa razloži: »Pogosto gre za vzorce trikotnikov z mamo, brati ali s sestrami, starimi starši ali pa prepovedanimi partnerji staršev. Pogosti so čustveni incesti, ko očetje namesto svojo ženo s komplimenti in pretirano pozornostjo zasipavajo svoje hčere. Te so tako očetove princeske in njihova vloga postane ugajati – najprej očetu, nato moškim. Na ta način se čutijo sprejete.«

VEČ V TISKANI IZDAJI PRILOGE ONA