Mesto ljubice je bilo nekoč povsem jasno določeno: ona je bila tista, ki je služila zagotavljanju telesnih užitkov. Zlasti tistih moških, katerim je materialni položaj to dopuščal. Čustva so bila v takih razmerjih neredko izvzeta in odnos bi najlažje opisali z besedicama: daj-dam. Ona njemu tisto, kar je pogrešal v domači spalnici, on njej sredstva za preživetje.
Dandanes je vsa stvar malce drugačna. Ljubico ima lahko vsak, ona pa po tihem upa, da bo njen dragi zapustil svojo partnerico in na koncu izbral njo. Gre namreč za odnos, ki ga je težko prekiniti. Tako iz strahu pred izgubo in osamljenostjo kot zaradi ljubezni.
Enkrat ljubica, večno ljubica?
Znašli ste se torej v vlogi tistih, ki ste jih še pred nedavnim obsojali. Preprosto ste se zaljubili in upate ter verjamete, da vam bo vaš dragi dal ob sebi mesto, ki vam, vsaj tako menite, nedvomno pripada. A roko na srce, čeprav je moški do ušes zaljubljen in svoji postranski ljubezni obljublja, da bo zapustil dekle ali celo ženo, se to le redko zgodi.
Zato dobro pretehtajte, ali želite to ostati ali ne bi morda raje imeli ob sebi nekoga, ki vam bo vedno stal strani. Če razmišljate celo o otroku, se spomnite, kakšno življenje ga čaka. Ni lahko biti mati samohranilka, še težje pa je otroku pojasniti, da očeta sicer ima, a da ima ta drugo družino in ga bo v najboljšem primeru videval samo takrat, ko bo izpolnil vsa njena pričakovanja.
Vsekakor vredno razmisleka
Boste torej res zadovoljni s postransko vlogo ali se morda ne boste kasneje kesali, da ste se spustili v razmerje z vezanim gospodom? Zlasti, če se vaši načrti na koncu ne bodo izšli tako, kot ste predvidevali in boste zanj zapravili najlepša leta ter izpustili številne druge življenjske priložnosti.
Odločitev pa je na koncu le vaša.
