Kljub velikemu številu ločitev, nezvestobi in nezadovoljstvu v zakonu je večna ljubezen mogoča. Raziskava iz leta 2012 je namreč razkrila, da približno 40 odstotkov posameznikov, ki so v razmerju več kot 10 let, intenzivno ljubi svojega partnerja. Enako je potrdila raziskava pri parih, ki so skupaj 30 let ali več. 40 odstotkov žensk in 35 odstotkov moških zase pravi, da so v zakonu srečni ter izpopolnjeni. In prav ti nekaj počno drugače od tistih, ki so v razmerju nesrečni ali so nad njim že celo obupali. V čem je njihova skrivnost?
Ostajajo slepi v ljubezni
Za zaljubljenost je značilno idealiziranje partnerja, ko pa se po nekaj mesecih oči odpro, ta pade s piedestala. In prav to je narobe. Za trajno ljubezen je namreč po mnenju strokovnjakov ljubezensko slepilo treba ohraniti. Na univerzi v Ženevi, kjer so analizirali 500 različnih raziskav o skladnosti partnerjev, so zaključili, da so tisti, ki imajo o partnerju pozitivne iluzije in malo razmišljajo o njegovih pomanjkljivostih, v odnosu najbolj srečni.
Skupaj okušajo nove stvari
Dolgočasje v odnosu je velika ovira do dolgotrajne ljubezni, najuspešnejši pari pa vedno znajo poiskati načine, kako se ji izogniti ter pridobivati vedno več drugačnih izkušenj. Raziskave kažejo, da pari, ki občutijo intenzivno ljubezen, ne delijo samo močne čustvene in telesne povezanosti, pač pa skupaj uživajo v aktivnostih, ki širijo njihova obzorja ter tako vedno znova v svoj odnos vnašajo svežino.
Niso odvisni od partnerja
Izkazovanje velike potrebe, celo odvisnosti od partnerja je pogost sovražnik dolgih zvez, trdi psihologinja Esther Perel. Izjemno slabo se je do partnerja vesti kot roditelj do otroka, v smislu pretirane skrbi, zapostavljanja lastnih potreb in izkazovanja odvisnosti. Priznali ali ne, pretirana skrb odbija, uspešni pari pa si medsebojno zagotavljajo svobodo, ohranjajo prijateljstva zunaj zveze ter imajo tudi svoje hobije in interese.
Strast do življenja prenašajo na razmerje
Strast do življenja, ki jo gojita partnerja, je ključni dejavnik za vzdrževanje strasti v zvezi. Glede na raziskavo univerze Stony Brook so osebnostne lastnosti, kot so radovednost, ambicije in družabnost, potrebne tudi za gradnjo intenzivnega in izpolnjujočega odnosa. »Ljudje, ki k življenju pristopajo strastno in dinamično, to s seboj prinesejo tudi v ljubezensko življenje,« pravi psihologinja Susan Krauss.
Odnos gradijo kot skupno potovanje
Nekdaj so bili glavni cilji zakona varnost, skupnost in povezanost, socialna merila pa so se spremenila in danes ljudje v zakonu iščejo samopotrditev ter osebno zadovoljstvo. Prav zato so zakoni postali mnogo bolj nestabilni kot nekoč. Zlasti se to kaže, kadar v odnosu pride do krize in lahko egoistični partner hitro odstopi od reševanja težav ter sabotira odnos. V nasprotju s srečnimi, kjer se partnerja zavedata, da na potovanju prihaja tudi do težav in je na cilj mogoče prispeti le s skupnim trudom pri premagovanju teh, kar hkrati obema zagotavlja še osebnostno rast.