Vsaj enkrat v življenju je najbrž vsakdo občutil, kaj pomeni imeti strto srce. In čeprav je občutek ob tem vse prej kot prijeten, je končni rezultat na dolgi rok slajši, kot si v trenutkih, ko najbolj boli, mislimo. Prav zato je treba bivšemu reči hvala. Poglejte, zakaj.
Hvala, ker si me naučil, da gre življenje naprej
Na začetku je res neznosen občutek praznine in nemoči, sčasoma pa najdete druge stvari, ki vas izpopolnjujejo in popeljejo v drugo fazo življenja. Prijatelji so še vedno tu, prav tako družina, želje, cilji, ambicije. Skratka vaše novo, drugačno in v veliko pogledih morda tudi boljše življenje.
Hvala, da si mi pokazal, da sem močna
Razočaranje je čustvena bolečina, čeprav jo je mogoče občutiti tudi fizično. Zbadanje v prsih in težko dihanje sta običajna pojava, ki vas spremljata vedno, ko se spominjate nekdanje ljubezni in drobnih stvari, ki so vas nekoč izpopolnjevale, a so izginile. Takšen občutek pa polagoma vendarle mine, bolečina se izgubi, negotovost splahni, na njihovem mestu pa se pojavi moč. Močnejša oseba ste in z izkušnjo, ki vas je okrepila in oplemenitila.
Hvala, da si me naučil, da lahko ljubim več in bolje
Najhujše po koncu ljubezni je prepričanje, da ste izgubili ljubezen svojega življenja in da nikoli več ne boste nikogar ljubili. A zlagoma boste spoznali, da gre zgolj za prehodno fazo in strah pred nepoznanim. Ko bo ta faza minila, boste videli, da vam življenje ponuja številne dobre in lepe stvari, ki jih prej sploh niste poznali.
»Ne vem, kaj natanko si želim, vem pa, česa nočem,« so besede, s katerimi se lahko na veliko zahvalite bivšemu, ki vas je naučil, da življenje prinaša veliko lepih presenečenj tako v ljubezni kot tudi v drugih velikih in majhnih stvareh.
