Je ljubezen prek spleta mogoča?
Približno za 1000 parov, ki se letno odjavijo z naših storitev, se izkaže, da je razlog resna zveza. Tako vsekakor verjamem v ljubezen prek spleta, zadržke imajo predvsem tisti, ki tega še niso poskusili ali so prehitro obupali.
Verjetno obstaja tudi odstotek ljudi, ki se jih ne da poparčkati?
Seveda. Lahko so posebni, zaprti vase, nekompatibilni, s specifičnimi osebnostnimi in čustvenimi potezami, ki otežujejo razvoj zdrave zveze. Zanimivi so tudi zelo zahtevni ljudje, ki imajo tako visoka pričakovanja od partnerja, da so raje samski, kot da bi popustili. Osebno se mi zdijo zanimive tudi zgodbe vizualno privlačnih žensk na portalu, do katerih v fizičnem svetu pristopajo samo neprimerni moški, medtem ko si navadni inženirji in zdravniki ne upajo, ker so one videti kot desetke, oni pa ne. V naši družbi je vedno več ločenih in samskih, hkrati pa je vedno manj porok. Postajamo dežela samskih. Smo pa Slovenci tudi nekoliko bolj introvertirani. Radi tipkamo, medtem ko so drugi narodi spontani, se več družijo in dotikajo, energije ves čas tečejo, pri nas pa gre bolj za moj prostor in tvoj prostor in 'pošlji mi mejl'.
Največja past so verjetno predstave, ki si jih ustvariš o nekom?
Pametno je, da ne gojiš nerealistično visokih pričakovanj in greš čim prej na kavo v živo, saj si ne želiš predolgo vztrajati v virtualnem pogovoru in si dopolniti manjkajoče podatke o osebi z lastno predstavo o njej. Najuspešnejši gredo na zmenek, takoj ko ugotovijo, da jim je človek dovolj zanimiv. Ti gredo na 5 do 10 srečanj v živo, potem pa najdejo nekoga, s katerim se vname iskra in razvije zveza. Kemija se zgodi v živo.
Kemije torej na internetu ni?
Kemija je sestavljena iz precej stvari, nekatere so na spletu, drugih ni. Vidiš npr. človekov smisel za humor, videz, kako se pisno izraža, ali je na tvojem nivoju, ne pa pomembnih dejavnikov, kot so vonj, barva glasu, dotik, energija, posledično ni celega koktajla hormonov in feromonov, ki so pomembni, da se vname iskra. Vse to se zgodi v živo.
Je šesti čut, ki ga imaš o nekom, merodajen?
Občutek je tvoj in ga preneseš na srečanje v živo, kjer ga ne moreš kar odmisliti, četudi je subjektiven. Ustvariš namreč t. i. samopotrjujoče se prepričanje, predstavo, nato pa pogosto nezavedno selektivno iščeš informacije, ki ti utrjujejo to sliko. Če imaš negativne občutke, si je bolje priznati, da jih imaš in da nima smisla riniti dalje.
Torej na zmenek nikoli ne gremo kot nepopisan list?
Ne, z informacijami dopolnjujemo svojo že vnaprej izdelano podobo o človeku. Dobro bi bilo, če bi šli nepopisani, a ne gremo, ker imamo svojo zgodovino in si gradimo sliko, ki se ujema z našimi izkušnjami in predstavami, kaj je ljubezen. Zato veliko ljudi obremenjuje razvoj odnosa s svojimi predstavami.
Toda ljudje mislijo, da je z njimi nekaj narobe, če jim ne uspe …
Kdor si želi, če ni res izstopajoče težaven in drugačen, bo prišel do srečanja v živo. Ženske z lahkoto, moški pa se morajo malo potruditi. Če ne kompliciraš preveč in pustiš, da se stvari dogajajo, energije stečejo. Je pa za ženske zelo pomembna romantična fantazma – on je prišel, ubil zmaja … Na spletu manjka ta romantični vidik, ni potešena ženska imaginarna fantazma, ki nastane v otroštvu. Zato imajo ženske včasih težave s primerjavo, da so šle na spletu v mesnico, visijo na kavlju in čakajo, da jih bo kdo vzel – kar je zelo neromantično. Že če želijo prijatelji poparčkati dva samska prijatelja, je nora razlika v tem, ali jima to povedo ali ne. Če vesta, se popredalčkata. Če ne, pa se lahko spontano prižge iskrica, pogleda se ujameta... In imaš neskončno več možnosti, da doživiš to romantično fantazmo. Človek, ki gre v posredovano situacijo, se podzavestno ukvarja z mislijo, da drugače res ne gre. Tu je jedro problema za ženske.
Se ti ljubezen verjetneje zgodi, če si proaktiven ali če čakaš na usodo?
Če si prepričan, da se v nekem obdobju nekaj ne bo zgodilo, se zagotovo ne bo, saj blokiraš svoj libido in sploh nimaš možnosti, da bi preskočila iskrica. Drugi vidik je, kot rečemo na Ona-on, 'priskoči usodi na pomoč'. Ko se podaš v reko priložnosti, si dopustiš, da te nekdo ogovori in se ti nekaj zgodi. Proaktivnost pomaga, da si daš priložnost, če si za zaprtimi vrati, pa so tvoje možnosti pač nične.
Imate kakšen nasvet za večjo uspešnost?
Prvič, dopustite si preveriti, da je to res preprost in prijeten način spoznavanja novih ljudi med 70.000 samskimi. Če je treba zaradi tega požreti ponos, ga pač dajte. To je sicer že najmanj deset let star tabu, ki pa ga nekateri še vedno čutijo.
Drugič, vzemite si vse skupaj čim bolj zlahka. Če morajo ljudje veliko požreti, da poskusijo, se lahko naravnajo na 'to je to, zdaj ali nikoli, če prva dva kandidata ne bosta prava, bom obupala', kar je narobe. To so previsoka pričakovanja na kratki rok. Prav je, da spoznaš več ljudi, da greš na 5 do 10 srečanj v živo in da ne kompliciraš. Marsikdo gre v zvezo, tudi ko še ni povsem prepričan. Šele pozneje nastopi trenutek odločitve, ali nadaljujeta resno in dopustita, da se odnos razvija.
Ugotavljam, da se pozitivne stvari dogajajo ljudem, ki so aktivni in dopustijo, da jih živ-
ljenje malo ponese. Toda če zaradi slabe izkušnje zastaneš v mrtvem rokavu, se ne more zgoditi nič. Samota namreč hrani osamljenost, ki pogosto vodi k slabi samopodobi … Aktivnost je v življenju dobrodošla, tudi ko gre za romantične zveze.
Nasprotja so mit »Podobnost bistveno bolje napoveduje uspešnost zveze kot nasprotja. Ljudje namreč zmotno mislijo, da se bodo privlačila nasprotja, kar ni res. Večina naših parov in raziskave potrjujejo, da izrazito prevladujejo podobni ljudje s podobnimi interesi, finančnim stanjem in tudi podobne starosti.« |
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«