RAJE NE

Sedem v zakonu prepovedanih izjav

Objavljeno 22. februar 2017 17.00 | Posodobljeno 22. februar 2017 17.00 | Piše: M. F.

Če želite, da bi zveza uspela, pazite, kakšne besede uporabljate.

So besede, ki zadajajo težke rane.

Besede res ne morejo zadati fizične bolečine, lahko pa pustijo globoke psihične in čustvene rane, ki so prav tako neprijetne kot udarci. In čeprav pari v sporu rečejo marsikaj ter ne razmišljajo o posledicah izrečenega, bi vendarle morali biti obzirnejši in v zakonu nikoli ne bi smeli reči naslednjega.

»Lahko živim brez tebe.«

Strokovnjakinja za partnerske zveze Tracey Steinberg opozarja, da je grožnja z ločitvijo ena najnevarnejših. Ta namreč dokazuje, da niste povsem predani zakonu, partner pa se zato počuti negotovo in zavrnjeno. Z njo po mnenju Steinbergove sporočate, da ste z eno nogo že zunaj razmerja. »Že sama omemba ločitve vzbudi dvom in negotovost partnerja, kar lahko resno škoduje zvezi,« se strinja tudi zakonska terapevtka Antonia Hall.

»Lažeš!«

Nikoli parterja neposredno ne obtožite, da laže. Če dvomite o njegovih besedah, raje začnite pogovor, ki bi lahko razkril resnico: »Si prepričan(a), da je to vse?«, »Obstaja možnost, da nisi povedal(a) čisto vsega?«. Tako boste izrazili zaskrbljenost brez neposrednega napada, ki drugo stran pripravi do tega, da zavzame obrambni položaj. »Morate poslušati in zbrati informacije, tako boste v mnogo boljšem pogajalskem položaju ne glede na to, kakšna je končna resnica,« meni britanska zakonska svetovalka Stacey Laura Lloyd.

»Joj, kako si občutljiv(a).«

V to kategorijo sodijo tudi izjave, kot so »Pomiri se«, »Ne bodi nor(a)« ... Z njimi sporočate partnerju, da vam njegova občutja niso ni mar. »Čeprav je vaš cilj, da bi se partner pomiril, boste s temi izjavami dosegli ravno nasprotno,« pravi Lloydova. Z njimi namreč delujete vzvišeno, pokroviteljsko in podcenjujete življenjskega sopotnika, takšnega občutka pa nihče ne mara.

»Zdaj ne morem tem.«

Spori so del vsake zveze. Ni težava v tem, da se prepirata, temveč v načinu, kako se prepirata. Lažje se bosta sporazumela, če bosta govorila o svojih nestrinjanjih in se poslušala, kot če se bosta konfliktom skušala izogniti. »V večini primerov odlaganje spora in izogibanje pogovoru zadeve samo še poslabša,« svari strokovnjakinja za zveze Andrea Syrtash.

»Kaj mi je? Nič!«

Kadar na vprašanje partnerja, kaj je narobe, odgovorite z 'nič' (čeprav je jasno, da vas nekaj muči), gre za obliko pasivne agresije. V zdravi zvezi se težave ne rešujejo tako, temveč se odkrito pove, kaj nekomu v resnici leži na duši. »Prav to je edini način za zdravo reševanje nesoglasij,« poudarja Syrtasheva.

»Vsakič je isto.«

Izjave, kot so: »Vedno zamujaš«, »Nikoli se ne spomniš«, »Kolikokrat sem ti povedal(a)«, niso produktivne. Ravno nasprotno, pri partnerju izzovejo občutek manjvrednosti in mu manjšajo samozavest ter voljo, da bi se potrudil glede česar koli, saj po mnenju Syrtasheve z njimi ne kritizirate dejanj, temveč celotno osebnost, prav takšni napadi pa so gotova pot do ločitve.

»Če me ljubiš, boš …«

Če so kompromisi osnovna sestavina zveze, to nikakor ne velja za takšne in podobne ultimate. Z njimi v partnerju vzbujate misel, da je njegova ljubezen vedno na preizkušnji.  »Pogrešam najin skupni čas« ali »Rada bi, da bi ta večer bil(a) sam(a)« ipd. so mnogo boljši načini za izražanje želja in za izkazovanje ljubezni ter spoštovanja.

Deli s prijatelji