Razveza pomeni začetek drugačnega življenja

Življenje med razvezo in po njej je zagotovo ena od najtežjih prelomnic v življenju. Če se partnerja ne zmoreta dogovoriti za končanje zveze, so odnosi težki, polni obtoževanja, zamer, jeze, in pot iz partnerstva traja dlje kot pri sporazumnem razhodu, pravi Tatjana Vučinić, dipl. soc. del. in mag. posl. ved iz svetovalnice Transcendenca v Ljubljani. »Za začetek razhajanja so značilni šok, jeza, žalost, iskanje razlogov in obremenjevanje s prihodnostjo. Po prekinitvi odnosa se zmanjšajo občutki varnosti, pripadnosti, potrditve, da smo za nekoga pomembni. Tudi bližina prijateljev in sorodnikov ne omili občutkov osamljenosti in praznine.« Zapuščeni trpi, postavlja si vprašanja, zakaj se je to zgodilo, kdo je kriv, kako naprej. Samopodoba je močno okrnjena.

Razloge za razpad partnerskega odnosa iščemo tudi v času njegovega nastanka – se je začel v zgodnjih dvajsetih letih, tridesetih letih ali pozneje. »Pomembno je, kako se je par oblikoval skozi leta, ali sta v odnosu rastla oba ali samo eden od njiju, koliko sta znala in bila pripravljena vlagati v odnos, prisluhniti drug drugemu, kakšni so skupni interesi in uskladitev življenjskega ritma in obveznosti. Velikokrat sebe spoznamo čez leta, naše želje in pričakovanja pa se spreminjajo.«

Življenje potem

Finančno stanje posameznika je pri odločitvi za odhod iz zveze zelo pomembno; sprašuje se, ali bo zmogel živeti s svojimi dohodki, kako bo s preživljanjem otroka, plačevanjem najema stanovanja … Zlasti tisti, ki imajo nizke dohodke ali so brezposelni, se soočajo s hudim stresom. »Odločitev za zapustitev partnerja oziroma družine je dostikrat povezana s finančno zmogljivostjo tistega, ki zapušča, in tistega, ki je oziroma bo zapuščen.«

Življenje po ločitvi je stresno. Oba (zdaj že nekdanja) partnerja, zlasti pa zapuščeni, se sprašujeta, kako naprej. »Zdi se jima, da ne znata več živeti. Pogosto preveč razmišljata o tem, kaj bosta sama s sabo. Ali pa ima tisti, ki mu je dodeljen otrok, po drugi strani premalo časa zase, ker je večinoma sam odgovoren za otroka.« Tatjana Vučinić poudarja, da je po razpadu zveze pomembno predelati bolečino, prepoznati sporočilo razveze, ozavestiti vzorce vedenja, ki nas omejujejo, in se naučiti novega načina vedenja. Pomembno je spremeniti življenje in začeti na novo, se potruditi za bolj kakovostno preživljanje prostega časa, doseči večjo samostojnost tudi zaradi dopustovanja (bodisi sami bodisi z otrokom), pridobiti boljšo samopodobo in samospoštovanje. Naučiti se je treba živeti sam s sabo in z drugimi, prav tako pa tudi, kako in kje poiskati družabne dogodke, ki so nam blizu, navsezadnje pa tudi, kako poiskati novega partnerja oziroma partnerico.