Ljubezen in zveza sta hkrati razdajanje in sprejemanje. A čeprav ste še tako prepričani, da s posesivnostjo partnerju izkazujete, koliko vam pomeni ter kako močno ga ljubite, psihologi in psihiatri opozarjajo, da ta občutenja v bistvu pri partnerju ustvarjajo občutek pritiska in prisilile. Posesivnost je namreč čustveno nezdrav odnos, v katerem eden od partnerjev drugemu ne dopušča osebnostne rasti in individualnega razvoja, zato nanj vrši neprestan pritisk, kar pri drugem sprva sproža le občutke neugodja, sčasoma pa ti prerastejo v nekaj, kar je vedno težje prenašati.
Posesivni partner je tisti, ki drugega preverja na vsakem koraku, saj ima v glavi idejo, da ga lahko vedno prevara. Poročanje o prostem času je zanj pomembno, ker hoče imeti nadzor nad dogajanjem v življenju osebe, ki si jo po njegovem mnenju lasti.
Lastnosti posesivnega partnerja
Nadzor obnašanja: Povsem normalno je, če nekoga zanima, kaj njegov življenjski sopotnik počne takrat, ko ni z njim, in se želi pogovarjati o tem, kako je preživel dan. Nekaj povsem drugega pa je, če kar naprej sprašuje o tem, kje je bil, in to do ure natančno, in se obnaša sumničavo, kot da ne verjame temu, kar mu partner govori.
Pretirano ljubosumje: Z roko v roki s stalnim preverjanjem gre tudi pretirano ljubosumje, ki se močno razlikuje od zdravega ljubosumja. Posesivni partner je tako ljubosumen, da v vsakem pripadniku nasprotnega spola vidi potencialno grožnjo za razpad razmerja. To počne zaradi svoje lastne negotovosti in želje po nadvladi v partnerstvu, navzven pa želi to prikazati kot pristno skrb za svojega partnerja ali partnerico.
Vzkipljivost in nestrpnost: Čeprav smo vsi občasno nagle jeze in nismo pripravljeni na sklepanje kompromisov s partnerjem, pa posesivnega partnerja od preostalih ločuje to, da je večinoma časa slabe volje, razburjen in pripravljen na prepir. Ni sposoben mirnega razreševanja sporov, zelo pogosto pa vso krivdo zanje zvali na sočloveka.
Obsedenost: V normalno delujočem oziroma osrečujočem razmerju vsakdo od partnerjev vsaj občasno potrebuje tudi čas zase, za svoje hobije, razmišljanja, počitek ter za druženje z drugimi ljudmi. Posesivni partner pa te potrebe nima, saj si želi biti ves čas s tistim, s katerim je v zvezi. Po eni strani zato, ker je pretirano ljubosumen in mu ne zaupa, pa tudi zato, ker je negotov vase in ne zna sam zapolniti svojega življenja.
Psihično ali fizično nasilje: Posesivni partner je tisti, ki svojo voljo uveljavlja z nasiljem, bodisi s psihičnim, z zmerljivkami in obtoževanjem, ali fizičnim, z udarci in grobostjo. Pogosta je tudi kombinacija obeh pristopov, psihično zlorabljanje pa povzroči še dolgotrajnejše posledice.
Posesivnost sčasoma iz življenja napravi pravi pekel. Če menite, da ste v taki zvezi tudi sami, rešite težavo, preden bo prerasla meje, ko je to še mogoče prenašati. Dopustite si uživati v drugih stvareh, vzemite si čas zase, za svoje prijatelje in interese, katerih del ne bo vaš partner. Seveda enako dopustite tudi njemu. Seksologi namreč poudarjajo, da je to recept za uspešno zvezo, boljšo komunikacijo in aktivnejše spolno življenje.
