Imate par nogavic za srečo, ki jih obujete, ko greste prvič na zmenek? Trgate listke marjetic in se vprašujete, vas ljubi ali ne? Boste na poroki nosili nekaj modrega, nekaj starega, nekaj izposojenega in nekaj novega? Če ste odgovorili pritrdilno, ste vraževerni. Zakaj pa ne? Če teh vraž ne jemljete preveč resno, ni z njimi nič narobe, lahko vam pomagajo, da se sprostite in najdete srečo v ljubezni. Dr. Janet Page pravi, da so vraže lažen občutek nadzora nad usodo, in ljudje se jim le stežka odpovedo. Zlasti tistim, ki zadevajo ljubezen. Poglejte nekaj najpogostejših ter spoznajte njihov izvor in pomen.
Metanje denarja v vodnjak, da bi se izpolnile želje
Nekoč so ženske verovale, da se jim bo želja izpolnila, če si jo bodo zaželele nad vodnjakom. Najpogosteje so si zamislile moža in otroke, da pa bi bila želja zagotovo uslišana, so v vodnjak vrgle še kovanec. Voda je od nekdaj povezana z željami in sanjami, z njo bogata vodnjak ali fontana pa sta sčasoma postala simbol za plodnost.
Trganje cvetnih lističev
Običaj izhaja iz srednjeveške Francije. Za marjetice pravijo, da s svojo magično močjo vplivajo na druge in da je z njihovo pomočjo mogoče osvojiti izbranca. Trganje njihovih lističev in ob tem postavljanje usodnega vprašanja pa naj bi dokazovalo tudi njihovo preroško moč.
Poljub pod belo omelo na novoletni večer
Splošno prepričanje je, da način, kako se novo leto začne, narekuje njegov nadaljnji tok. Poljub je seveda eden najmočnejših simbolov veselja in ljubezni, stari druidi pa so verjeli, da bela omela pozdravi vse telesne in duševne bolečine. To je najbrž dovolj razlogov, zakaj je dobro drago nam osebo na novoletno noč poljubiti pod omelo.
Torta pod blazino
Če košček poročne torte (ne svoje) postavite pod blazino, boste sanjali o svojem bodočem možu. Prepričanje izvira iz 17. stoletja, razvilo pa se je v Angliji, kjer je torta od nekdaj simbol plodnosti.
Metanje riža po mladoporočencih
Ste se kdaj vprašali, od kod ta običaj? Izhaja iz hebrejske kulture, poznajo pa ga tudi Asirci in Egipčani. Riž je v teh kulturah simbol plodnosti in sreče, Kitajci pa verjamejo, da zaljubljence ščiti pred zlimi duhovi.
Metanje šopka in podvezice
Običaj izvira iz Francije v 13. stoletju. Tedaj so verjeli, da podvezica prinaša nesrečo, zato so nevesto zasledovali, da bi ji jo ukradli. Da bi se nevesta otresla nadležnih zasledovalcev, je podvezico mednje vrgla kar sama. pozneje so med običaje uvedli še metanje šopka. Prva samska ženska, ki ulovi šopek, se bo naslednja poročila. Prvi samski moški, ki ulovi podvezico, je naslednji kandidat za ženina.
Nevesto čez prag
Navada ima korenine v antičnem Rimu; ženin si je nevesto, ki ni hotela v njegovo sobo, zavihtel v naročje in jo tja ponesel sam. Kasneje je početje dobilo nov pomen: ženin naj bi s tem, ko nevesto odnese čez prag, to zaščitil pred zlobnimi silami.
Nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega in nekaj izposojenega
Nekaj novega je največkrat biserna ogrlica ali spodnje perilo, ki ga nevesti podari njena mama in pomeni optimizem. Nekaj starega je znak tradicije. Nekaj modrega naj bi nevesta nosila na sebi, ker da je modra barva barva ljubezni. Nekaj izposojenega prispeva že poročena prijateljica, da bi se njena sreča prenesla na novo nevesto.
