V zakonu mnogi upoštevajo napotke izkušenejših in modrejših. A nekateri miti, ki so se o skupnosti moškega in ženske uveljavili v dolgih letih, ne držijo. Tako vsaj trdijo strokovnjaki za partnerske zveze. Oglejte si nekaj najspornejših.
Zakon je vedno skupnost dveh enakopravnih polovic
Prav pričakovanje, da bosta oba v odnos vedno vlagala enako, je pogosto predmet spora. V resnici je namreč drugače: enkrat je bolj angažiran eden od partnerjev, drugič drug. Včasih je eden utrujen, bolan ali v stresu in tedaj večje breme pade na drugega. Pomembneje kot zahtevati enakost je razumeti partnerja, kadar ni njegov dan, in seveda to pričakovati tudi od njega. »Temu bi lahko rekli medsebojna podpora. Zaradi te je razmerje lahko uspešno,« pojasnjuje zakonski terapevt Aaron Anderson iz Denverja.
Samo ljubezen je dovolj
Vsi težijo k ljubezni, a ta v zakonu preprosto ni dovolj. Obvezne sestavine so še samozavest, razumevanje, komunikacija, spoštovanje …
Otrok bo učvrstil zakon
Na žalost tudi to ne bo držalo. Vse več je zakonov, ki po prihodu otroka razpadejo. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da bo rojstvo otroka povzročilo konec zveze. Če sta si predana in je vajin odnos čvrst, ga bo dete nedvomno oplemenitilo in obogatilo v številnih pogledih. Nerealno pa je pričakovati, da bo nov družinski član izboljšal kakovost majavega zakona. Če zadeve pred rojstvom med zakoncema niso take, kot naj bi bile, jih bodo nove obveznosti še poslabšale.
Nikoli jezni v posteljo
Tudi tega nasveta, ki ste ga zagotovo slišali že ničkolikokrat, ne gre vedno upoštevati. Veliko težav je mogoče rešiti s hladnimi glavami in zjutraj morda sploh ne bodo več tako pereče, kot so bile zvečer, ko sta se o njih prepirala utrujena. Včasih je pač bolje zadeve prespati, pa čeprav en partner spi v postelji, eden pa na kavču. Vztrajanje pri reševanju težav zvečer lahko zadeve le poslabša.
Po poroki seks ni več tako vroč
Tudi to ne drži. Pari v zakonu imajo velikokrat celo boljše spolno življenje. Težava nastane, kadar začne plahneti strast, se v odnos prikrade rutina in se partnerja ne trudita, da bi vedno znova začinila dogajanja med rjuhami. A za to ni kriv zakon, temveč sam intimni odnos.
