Monogamno partnerstvo je zakon

Takšna je ena zanimivejših ugotovitev knjige Spolno življenje Slovencev dr. Irene Klavs in dr. Ivana Bernika, ki temelji na verodostojnih in reprezentativnih podatkih. In s kom smo Slovenke in Slovenci spolno dejavni? Podatki o prvi in edini nacionalni raziskavi o spolnem življenju na sončni strani Alp, ki je bila izvedena leta 2000, nakazujejo visoko stopnjo spolne ekskluzivnosti. To pomeni, da se večina spolne aktivnosti dogaja med osebama v takšni ali drugačni partnerski zvezi. Še to: največ sodelujočih v raziskavi je s svojim spolnim življenjem zadovoljnih. Avtorja sklepata, da »so partnerske zveze cenjene tudi, ker večini ljudi zagotavljajo enostaven dostop do spolnih užitkov, poleg tega pa v času individualizacije prinašajo še druge ugodnosti, zlasti občutek zavetja in varnosti ... Spolnost je pogosto doživljana kot sredstvo za vzpostavljanje in ohranjanje partnerske zveze.«

Serijska monogamnost

Ker pa so zveze v povprečju vse krajše, je prevladujoče spolno vedenje zdaj serijska monogamnost. To pomeni, da imamo partnerjev povprečno več, a ne sočasno. Raziskava je pokazala, da je 35 odstotkov vprašanih moških in 15 odstotkov žensk že kdaj prevaralo svojega partnerja. »Pri podatkih o sočasnih spolnih partnerjih, se jih je nekaj gotovo zgodi na prehodu, ko smo še v zvezi, a že iščemo novega partnerja,« je na predstavitvi knjige razmišljal Ivan Bernik. V vseh generacijah moških jih ima 28 odstotkov najmanj 10 spolnih partnerjev, medtem ko jih toliko preizkusi šest odstotkov žensk.

Analna spolnost

Spolno vedenje Slovencev in Slovenk na splošno ni pomembno drugačno od drugih. Če v čem izstopamo, so to menda izkušnje s heteroseksualno analno spolnostjo. Ta delež je celo večji kot v skandinavskih državah. Delež slovenskih moških z izkušnjo heteroseksualnega analnega spolnega odnosa je denimo za dobrih šest odstotnih točk višji od ustreznega deleža na Finskem, delež žensk pa le neznatno nižji kot pri njihovih finskih vrstnicah.

Veliko breme spolno prenosljivih okužb

Vzporedne zveze ob velikem številu spolnih partnerjev gotovo povečujejo tveganje za spolno prenosljive bolezni. Približno vsak dvajseti moški in podoben delež žensk je poročal o vsaj eni spolno preneseni okužbi. V letnem poročilu Inštituta za varovanje zdravja RS o spolno prenesenih okužbah je ključno, da je breme spolno prenesenih okužb v Sloveniji veliko, predvsem dveh najpogostejših: klamidijske in okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV). V letu 2010 je bilo prijavljenih 176 primerov spolno prenesene klamidijske okužbe. A podatki o prijavljenih primerih močno podcenjujejo breme okužbe za prebivalstvo. Znaki bolezni namreč niso vedno očitni, zato najpogosteje izzvenijo same, toda neozdravljena okužba lahko napreduje v hude poznejše posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost pri ženskah.

Gonoreja proti antibiotikom

S HPV se okuži več kot polovica spolno aktivnih. Povzroča analne, oralne in genitalne bradavice. Zadnje so pri nas najpogosteje prijavljene virusne spolno prenesene okužbe. V letu 2010 je bilo prijavljenih 312 primerov. Velik porast prijavljenih primerov od leta 2009 je verjetno posledica večje ozaveščenosti laične in strokovne javnosti o genitalnih bradavicah ob uvedbi cepljenja proti HPV. V letu 2010 je bilo prijavljenih 44 primerov gonoreje, sicer se po letu 2000 incidenca prijavljenih primerov gonoreje giblje okrog štiri na 100.000 prebivalcev. Višja je pri moških. Okužba se prenaša s spolnim stikom. Nezdravljena lahko pri ženskah povzroči obolenje organov male medenice, vključno z vnetjem jajcevodov, ki lahko povzroči neplodnost. Dobro je vedeti, da je bakterija vse bolj odporna proti antibiotikom. Za sifilisom, ki spada med klasične spolno prenosljive okužbe, pri nas še zboli okrog 40 oseb na leto. V Evropi se menda spet nezadržno širi. V kar v 95 odstotkih primerov se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Sicer se s sifilisom lahko okužimo kljub uporabi kondoma, saj se prenaša s kožnim stikom. Marsikdo, okužen s sifilisom, tudi po več let ne kaže nikakršnih znakov okužbe. Večletno nezdravljenje pa povzroči velike zdravstvene težave.

Število okuženih s HIV narašča

Slovenija je doslej veljala za državo z dokaj majhno okuženostjo z virusom HIV in obolevnostjo za aidsom, a podatki o novih primerih bi bili lahko alarmantni. V obdobju zadnjih desetih let (2002–2011) je bilo prepoznanih 353 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 20 bolnikov z aidsom. V primerjavi s številnimi državami v Evropi pri nas še ni obsežnejše epidemije, predvidoma je v Sloveniji s HIV okužen manj kot prebivalec na tisoč. Še vedno je najbolj prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Okužba je nevarna in pomembno je, da ljudje nimajo tveganih spolnih stikov. Bolezen je obvladljiva, če posameznik pride pravočasno na testiranje in k ustreznemu strokovnjaku ter redno jemlje zdravila. Nadaljnji razvoj epidemije bo odvisen predvsem od velikosti skupin prebivalcev z bolj tveganim spolnim vedenjem, spolne aktivnosti v teh skupinah, od hitrosti oblikovanja novih partnerskih zvez, pogostosti nezaščitenih spolnih odnosov, obsega mešanja teh skupin glede intenzivnosti in vrste spolnih aktivnosti.