Takšen je ključni izsledek raziskave vodilne neprofitne angleške organizacije Benenden Healthcare Society pa tudi z njo nepovezane ankete spletne strani DottyBingo. Smo priča upornicam proti rutini? Najverjetneje. Potem ko v zvezi izzveni prva s hormoni nabita melodija ljubljenja, ki se ga partnerja kar ne moreta naveličati, prej ali slej nastopi čas za streznitev. »Ja, okej, to sva že počela, tisti položaj tudi. A zdaj se bova pa v nedogled ponavljala?! Uf, kako predvidljivo! A lahko zeham?« si nemalokrat misli ona. Zdolgočasenost v domačih spalnicah doživlja dobrih štirideset odstotkov vezanih žensk.
Več kot brezčutna robota
Roko na srce, obema spoloma po tistem, ko se par znajde v resni zvezi in ju po glavi kresne stres, povezan z vsakdanjimi obveznostmi, zlahka zmanjka idej in volje za strastno ljubljenje s presežkom. Tisto, ki ne prinaša le sprostitve, temveč se dotakne tudi srca in duše. Vrhunec dvojine v vseh razsežnostih. Po starodavni kabalistični filozofiji so takšen multiorgazem zmožne doseči le ženske. Danes se marsikatera posameznica sprašuje, za čigavo zdravje bi s partnerjem skakljala drug po drugem kot brezčutna robota, kakor veli pornografska industrija, ki je v prvi vrsti namenjena enostranskemu moškemu užitku – telesnemu. Ona si želi več. Tega se vse bolj zaveda. Kadar je njen izbranec ne zna ali noče zadovoljiti, se zateče drugam. Pogosto prav v svet domišljije. Zagotovo je moža bolje varati s
knjigo, ko se vživljaš v občutke vzburjenosti glavne junakinje, kot pa da si najdeš drugega ljubimca iz mesa in krvi, kajne?
Hrana za shirano spolno domišljijo
Anketirane bralke, stare od 25 do 50 let, so dejale, da dobre erotične knjige ne nahranijo le shirane spolne domišljije, temveč včasih vzbudijo novo zanimanje za partnerja. Začinijo zakon, ga znova prežamejo s strastjo in igrivostjo. Po vseh raziskavah je trenutna kraljica erotične literature trilogija Petdeset odtenkov britanske avtorice L. E. James. S prestola najbolj branih knjižnih uspešnic je zalučala celo Harryja Potterja in Da Vincijevo šifro, čeprav ti še vedno veljata za bolj domišljeni in literarno dodelani. Kakor koli, gromozanski uspeh Petdesetih odtenkov ima še najmanj eno dobro plat. Prispeva k svežemu razcvetu humorja in ironije. Vsak dan se po navdihu glavnih dveh junakov zgodbe rodi kakšna nova parodija. Od smeha do pristne erotike pa spet ni prav daleč.
- Brane Kastelic, novinar in pisec erotičnih zgodb
»Močno dvomim, da večina žensk raje bere o seksu, kot seksa. Če bi jim v posteljo položili erotično knjigo in golega Brada Pitta, ne bi segle po knjigi, ampak po Bradovem ... Ženske vsekakor več berejo in fantazirajo o seksu kot v preteklosti in s tem ne bi bilo nič narobe,
če bi to počele, da bi bil njihov seks boljši. Pa ne. Branje in fantaziranje sta posledici pomanjkanja seksa, posebno dobrega. Moški manj berejo in fantazirajo kot v preteklosti, ker seks več gledajo. Seks na internetu. Enim in drugim to početje polni glave z nerealnimi pričakovanji v domači postelji. Strinjam se z mnenjem, da veliko ljudi več bere, fantazira in gleda seks, kot pa seksa. Zakaj? Med drugim zato, ker je tempo sodobnega življenja za mnoge prehud in odtujuje pare, ker pari, ki so že nekaj časa skupaj, vse prevečkrat čakajo na tako imenovani spontani seks. Čisto nič ni narobe, če si določimo najmanj tri dni v tednu za seks, ker je mnogo žensk postalo preveč možatih, mnogo moških pa se je poženščilo, in ker smo – resno mislim – zgradili vse preveč velikih šoping centrov, v katerih zapravljamo čas, energijo in denar. Super bi bilo, če bi seksali pol toliko časa na teden, kot ga mnogi zapravijo v katedralah potrošništva.«
- Franc Planinšek, estetski kirurg
»Erotične literature ne berem, erotiko raje gledam. Spremljam jo zgolj v obliki slikovnega gradiva v vseh multimedijskih oblikah. Primer? Film iz leta 2004 z naslovom 2046 režiserja Kar Wai Wonga.«
- Valentina Smej Novak, publicistka, televizijska kuharica in založnica
»Fenomen erotične trilogije Petdeset odtenkov se je začel na spletu po načelu samo da se govori, pa čeprav dobro. Zgodba je precej preprosta in klišejska in marsikdo je obupal že po prvih sto straneh. Ljudje so sicer od nekdaj radi brali t. i. doktor romane. Pa tudi kaj precej bolj zašpiljenega; markiz de Sade je bil v svojem času eden izmed najbolj iskanih avtorjev, čeprav so njegova dela razpečevali na skrivaj. Po drugi strani pa so si dame v salonih stiskale k prsim sentimentalne romane in močile robčke ob njihovem branju. Prav ženska bralka je bil eden od pogostih slikarskih motivov v 19. stoletju. Ženska, ki bere, je bil intriganten prizor, saj je bil to prvi prostor ženske
emancipacije, svojeglavosti – nikoli ne vemo, kaj piše v knjigi. In ženske bralke so še zmeraj močan faktor, odločilen pri velikanskem uspehu knjige Petdeset odtenkov sive, ki jih je znala nagovoriti dovolj provokativno in hkrati romantično. Danes je v literaturi, tudi visoki, ogromno vulgarnega, brutalnega, mazohističnega, sadističnega. Pri marsikateri sodobni uspešnici mi gredo lasje pokonci. Knjiga Petdeset odtenkov sive je v tem pogledu precej neškodljiva, politično korektna zgodba. Gre za tipično žensko lahkotno branje, ki vedno znova pritegne – podobno kot ameriški filmi. Ni naključje, da avtorica izhaja iz filmske industrije. Ubesedila je kolektivne sanje o lepšem svetu večine žensk. V marsikaterih pravljicah, ki jih beremo svojim otrokom, denimo o grozljivih mačehah, o zapuščenosti in smrti otrok, je stokrat več krutosti. Zakaj Slovenci nimamo svoje profesionalne pisateljice eksplicitne erotike? Zagotovo zato, ker gre za neke vrste razgaljanje. Ženska se težje podpiše pod tovrstnim pisanjem. Prav zato jih mnogo ustvarja pod psevdonimom.«
