Županov cviček in Lutum

To so bili še zadnji izdihljaji martinovanjskega tedna, ki je slavospevni trenutek dočakal tudi v Ljubljani na sobotni dan, dvanajstega novembra, z Martinovo ljubljansko vinsko potjo po ulicah, trgih in mostovih starega mestnega središča z več kot sto dvajsetimi ponudniki vin in kulinaričnih dobrot z vseh koncev Slovenije, ki so med 10. in 17. uro pritegnili po presoji organizatorja www.radost.si več kot sedem tisoč obiskovalcev. Prestavitev dogodka z deževnega petega novembra za teden dni se je izkazala za pravilno, suho in kdaj pa kdaj celo sončno popoldne je na obraze še dodatno priklicalo dobrovoljne nasmehe, če jih že niso vina sama, druge dobrote, prijazni ponudniki ter nastopi glasbenikov in plesalcev.

Novo mesto se je ob Martinovem godovnem dnevu posvetilo cvičku na več načinov. Bolj množično z martinovanjem v Situli, ker ga je dež onemogočil na Glavnem trgu, bolj resno v Centru biotehnike in turizma s 3. akademijo cvičkovega turizma, ki se je s številnimi referati lotila izzivov trajnostnega vinogradništva na Dolenjskem, in bolj degustatorsko z izborom županovega vina oziroma protokolarnega cvička Mestne občine Novo mesto. Ker je bila v petčlansko komisijo poleg Andreja Bajuka s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, Roberta Gregorčiča iz Oštarije v Dolenjskih Toplicah, lanske cvičkove princese Eve Somrak in župana Gregorja Macedonija povabljena tudi moja beležnica, lahko iz prve roke povem, da se je za našo tehtno presojo in naklonjenost potegovalo šest letošnjih vzorcev. Peterica je bila primernih, za ta zgodnji čas kar spodobnih in spodbudnih primerkov, enemu smo očitali previsoko barvo v stilu dolenjskega rdečega in še nečist vonj povrhu. V finalnem izboru med tremi najvišje ocenjenimi, vse seveda slepo, smo se na koncu odločili za cviček Janeza Colnarja iz Črešnjic pri Novem mestu, ki bo tako protokolarno občinsko vino za leto 2017. Pričakovali smo sicer številnejšo konkurenco, toda v tem času marsikateri vinogradnik še ne stoji povsem za svojim (pre)mladim vinom in ga zato ne želi spustiti v boj. Pa tudi pri teh petih vzorcih smo morali biti razumevajoči, saj so bili vonji zaradi nedavnega filtriranja ponekod sramežljivi in zadržani, čeprav čisti, okus tu in tam še razstavljen in ne dovolj povezan v harmonično gladko celoto, kar se bo zgodilo po mesecu, dveh … Prihodnjič naj bo izbor pozneje, ob koncu leta, smo priporočili županu, kar je vzel na znanje, in mu hkrati zagotovili, da z letošnjim izbrancem ne bo širil slabega glasu o cvičku. Colnarjev vzorec ima vse vrline, katero od teh za zdaj še malce prikrito, da se razvije v odličnega.

Kako naporni morajo biti tile dnevi okrog enajstega enajstega za vinogradnika Martina Pečariča iz Čuril pri Metliki, si lahko samo mislimo. Še zlasti, ker vsako leto naslednji dan po svojem godu na stežaj in brezplačno odpre vrata kleti in domačije: s kratkimi opisi, kaj je kaj in zakaj je sprehod iz ene kleti v drugo in delovne prostore zanimiv ter poučen, zgoraj v degustacijski sobi pa letošnja in lanska vina, od penečih se do predikatnih in vse, kar je vmes, ter obilo doma pripravljene raznovrstne jedače, da se prav nihče ne more nad prav ničimer pritoževati. Vse to za sorodnike, prijatelje, kupce, sodelavce, ljubitelje njegovih vin in privržence. Letos še s prav posebnim razlogom, ki se mu reče Lutum, po latinsko glina. Že slutite, zakaj gre? Tudi Martin se je odločil, vsaj s 650-litrskim kvevrom, da se posveti koreninam. Kvever, v množini kvevri, izvorno gruzijsko qvevri, je starodavna vinska posoda iz žgane gline, stara verjetno osem tisoč let, nekaj manj ali več. Gruzijci se namreč ponašajo z osem tisoč trgatvami. Grozdje so specljali in pustili v qvevrih do pozne pomladi, da je povrelo in iztisnilo iz sebe vse, kar je lahko. Večinoma bele sorte, s trpeče dolgo maceracijo torej predelane na rdeč način. Naš Martin (podobno dela, v večji ali manjši meri, vse več vinogradnikov pri nas) se je odločil za (pre)zrel in popolnoma zdrav sivi pinot 2013 z visoko vsebnostjo sladkorja (100 Oe stopinj), ga povrel brez dodanih kvasovk in pustil v kvevru šest mesecev, vmes potapljal in mešal, sprva pogosteje, potem vse redkeje, ga ustekleničil brez filtriranja in premierno predstavil z novo etiketo številnemu radovednemu občinstvu 12. novembra ob osmi večerni uri. Pečaričev Lutum je krasno sijoče jantarne barve, diskretnega vonja po posušeni pomarančni lupini, suhem sadju, figah, fino trpek in, kar je glavno, zelo piten. Tudi Martinova sestra Ivanka Badovinac, sicer specialistka za vinarstvo na že omenjenem novomeškem zavodu, se mu ni mogla upreti. Jaz še manj!