Vseeno je, ali sodite med gospodinje, ki kuhajo le po preizkušenih receptih, ali ste ena tistih, ki na mizo vsak dan postavijo nekaj novega. V svoje kulinarične umetnine bi morali vključiti tri malce pozabljene, a nadvse koristne vrste zelenjave.
Koleraba
Je sočna in hrustljava ter sodi v družino kapusnic. Vsebuje vitamine skupine B (niacin, biotin) ter vitamina A in C. Količina slednjega se kljub kuhanju ne zmanjša tako močno kot v drugi zelenjavi. V njenih gomoljih so kalcij, magnezij, kalij in natrij. Je polna antioksidantov in pomaga preprečevati degenerativne bolezni, nevtralizira proste radikale, varuje vid in stimulira delovanje encimov, ki ščitijo pred rakom. Potrebujete nekaj idej za serviranje?
• Namesto korenčka jo naribajte v solato.
• Narezana na palčke je zdrav prigrizek, lahko tudi predjed.
• Skuhajte jo skupaj s krompirjem in naredite mešan pire.
• Dušite jo na maslu ali olivnem olju z ingverjem in na koncu posujte s peteršiljem.
• Dodajte jo enolončnicam.
Zelje
Poznamo različne vrste zelja (kitajsko, ohrovt, belo ali rdeče) in vse imajo številne koristi za zdravje. Zelje je bogato z antioksidanti, znižuje količino holesterola v krvi, vsebuje pa tudi glukosinolate, polifenole in glutamine. Ti so ključni za delovanje organov presnove in prebave.
Številne raziskave so pokazale, da je zelje kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi, ki ščitijo tudi pred rakom. Na srečo pri nas odlično uspeva in ga je mogoče sveže ali kislo uživati vse leto.
- Sveže zelje vseh vrst je lahko dodatek solatam, narezano na tanke rezine pa je lahko samostojna solata.
- Kislo zelje je glavna sestavina tradicionalnih enolončnic, lahko pa ga pripravite kot prilogo mesnim jedem.
- Zlasti pozimi teknejo sarme s kislim zeljem.
- Zdrav je tudi sok kislega zelja.
- Sladko zelje je lahko prikuha.
- Podobno kot kolerabo ga lahko skuhate s krompirjem in zmečkate v pire.
Jajčevci
Temno vijolične plodove jajčevcev odlikujejo antioksidativne lastnosti, poleg tega pa lahko pripomorejo k zmanjšanju škodljivega učinka mastne hrane. V njih so odkrili klorogeno kislino, ki je prevladujoča fenolna spojina v jajčevcih in deluje kot močan antioksidant. V njihovem olupku je močan antioksidant nasunin. Ta manjša količino slabega holesterola v krvi ter tako pomaga pri zaščiti srca in ožilja. Jajčevci so tudi dober vir prehranskih vlaknin, ki spodbujajo prebavo, ter magnezija in kalcija, ki pripomoreta k čvrstim kostem. Kalij in natrij v jajčevcih jim dajeta blago diuretične lastnosti. Tako plod kot olupek vsebujeta še vitamine C, A, K in niacin (B3), zato jajčevcev ne lupimo. Grenčine v soku jajčevcev pospešujejo izločanje žolča in lahko spodbujajo delovanje jeter.
Na srečo je njihova sezona na višku, pripravite pa jih lahko na številne načine.
- Polnjeni z mletim mesom ali zelenjavnim nadevom so odlična glavna jed.
- Okusni so tudi panirani, čeprav so malo manj zdravi.
- Odlični so pečeni na žaru.
- Namesto krompirja jih uporabite pri pripravi musake.
- Iz njih lahko pripravite prikuhe in omake.
- Da boste v njih uživali tudi pozimi, jih lahko vložite in z njimi obogatite zimske jedilnike.
