Ne, ni urbana radovljiška legenda. Čista resnica je, da za valentinovo vidno poskoči prodaja lectovih src iz delavnice, ki domuje v kleti radovljiške Gostilne Lectar. To nam je ta teden, medtem ko so njene roke zaradi barvanja srčkov postajale vse bolj rdeče, zatrdila najmlajša domača hči Mojca Andrejaš: »Po lectove srčke zaljubljenci sicer hodijo vse leto, a za valentinovo to storijo še raje. In to ne samo starejše generacije, ampak tudi mlajše, kar se mi zdi še posebno lepo.«
Slovenske lectarske delavnice bi lahko našteli na prste ene roke. Radovljiška je spremenjena v muzej, postavljena pa je tako, da si obiskovalci lahko delo natančnih gorenjskih lectaric tudi ogledajo. Posebna je tudi zato, ker se je izdelovanje lectovih src v tej stavbi, ki že petsto let kraljuje sredi starega dela Radovljice, začelo že davnega 1766.
Pozneje, leta 1822, se je lectariji priključila še gostilna, ki sta jo pred več kot četrt stoletja prevzela Lili in Jože Andrejaš. »Rekla sva si, da se k naši gostilni že zaradi imena podajo lectova srca. Povezala sva se z Vero in Georgom Peischlom Škrajnarjem iz Ljutomera,« se v preteklost vrne Jože Andrejaš in doda, da sta ljutomersko delavnico pred desetimi leti z največjim veseljem in ljubeznijo preselila v klet Gostilne Lectar.
Tam danes od jutra do večera nastajajo lectova srca, decembra tu diši po Miklavžih iz lecta, v lect pa se tu in tam ujame tudi kak lik iz sodobnih risank, ki zna razveseliti predvsem najmlajše občinstvo. Recept za izdelavo lectovega testa je skrbno varovana skrivnost, vseeno pa vodja muzeja Tomaž Šlibar pove, da lectovi izdelki po delavnici potujejo kakih štirinajst dni, preden jo zapustijo v vsej svoji sijoči podobi, saj je treba pustiti dovolj časa tako pripravi testa kot tudi vmesnemu sušenju izdelka.
Ker letos mineva okroglih 250 let, odkar so v jedru Radovljice odprli lectarijo, se je družina Andrejaš odločila poiskati najstarejši izdelek iz lecta. Trenutno v delavnici hranijo 42 let staro lectovo punčko. Izdelek, ki je nastal pod spretnimi prsti ljutomerskega mojstra Janka Škrajnarja, je kljub zrelim letom še vedno lepo ohranjen. Se morda kje v Sloveniji skriva še starejša umetnina iz lecta?