Vse za lepoto na fotografiji

Seveda, nekaj že vemo. Tisti hamburger, kapučino in solatka zgolj prikazujejo tisto, kar naj bi ob nakupu dobili tudi sami. Pošteno bi že bilo, kajne?! No, ampak potem se zbudimo. V rokah pa držimo kvečjemu povprečen, malo potlačen hamburger, ohlajeno kavo z mlekom in že upadlo solato z reprezentativnim okrasnim paradižničkom. Prehranska industrija je pač nesramna grdobija, ki pri oglasih na veliko goljufa. Cele ure porabijo, da izberejo najlepše primerke, ki jih vizažisti, stilisti in frizerji za živila skrbno pripravijo in nališpajo za nastop pred objektivom. In kdo potem ne bi bil lep?! Užiten pač toliko manj, saj za olepšanje marsikdaj uporabijo povsem neužitne metode in trike. Poglejmo.

Slastno zapečen nedeljski piščanček

Če bi človek ugriznil v tistega slastno zapečenega piščančka na sliki kakšnega oglasa, mu njegove brbončice zelo verjetno nikoli več v življenju ne bi zaupale. Ta je namreč le deloma pečen, saj bi njegova koža in meso sicer postala preveč izsušena in zgubana ter tako neprimerna za prvovrstni fotomodel. Napol surov ptič seveda ne more imeti lepo zapečene barve, boste rekli. Seveda ne. Ampak to ni več problem, ko ga dobi v roke dober vizažist in njegovo površino prebarva v zapeljiv zlato rjav ton. Včasih to storijo kar s sprejem za samoporjavitveni učinek. Slastno, mar ne? No, in če bi ubogi gledalec vseeno upal vsaj na dobro in užitno filo oziroma nadev, bi se spet uštel. Zato, da piščančje prsi pokončno in napeto stojijo, jih za pred fotoobjektiv nadevajo s papirnatimi brisačami. Saj veste, tako kot prazne torbice v trgovinah …

Vroče, da se kar kadi

Vas že srbijo prsti, ko zagledate ravnokar postrežen krompir, soparjeno zelenjavo in kupček riža, iz katerih se še zapeljivo kadi? Kar odložite vilice. Se nič ne mudi, da bi se kaj shladilo. Vse ravnokar iz pečice je namreč po vsej verjetnosti hladno že v tistem trenutku, ko je bilo fotografirano. Tega na sliki seveda ne moremo vedeti. O nasprotnem pa nas zviti oglaševalci zlahka prepričajo z meglico sopare, ki naj bi se dvigala iz krožnika ali skodelice. Da je delo fotografa lažje in meglica ostane tam tudi potem, ko je v resnici že davno ni več, so se domislili majhne čarovnije. Pomagajo si s kosmi vate, ki jih namočijo v vodi in posušijo v mikrovalovni pečici, tako da dobijo prav posebno obliko in transparenten videz. Nato vse razporedijo v kupček in dodajo krožnikom in skodelicam s hrano, da je videti kot dvigajoča se sopara. In glej ga, zlomka, krompir je zdaj spet pravkar pečen.

Vodoodporen kruh

Vodoodpornost je lepa lastnost. Nedvomno, če imamo v mislih pohodne čevlje ali dežni plašč. Nekoliko manj bi bili navdušeni nad vodoodpornim kruhom ali pecivom. Pa ravno nekaj takega bi dobili, če bi ugriznili v slastni krajček ali rogljiček na sliki. Ker se kruh in pecivo normalno na zraku sušita in izgubljata svež sijaj, ju pred napornimi in dolgotrajnimi snemanji poškropijo s sprejem za čevlje ali avtomobilsko armaturo. Snov v razpršilu povzroči, da se pekovsko pecivo tudi pod močnimi in vročimi fotografskimi lučmi ne izsuši in ne posede, saj ne dopušča izhajanja vlage iz živila.

Superkapučino z nadnaravnimi lastnostmi

Pravi kapučino ima na vrhu kupček čvrste bele pene, ki jo z vsem veseljem umažemo, ko premešamo kavo na dnu in mleko na vrhu skodelice. Mmm, človeka res kar zasrbijo brbončice. Seveda gre le za nekaj trenutkov. Nekaj kratkih trenutkov dneva, ko se vdamo tej igri okusa, arome in videza. Za slikanje te simfonije pod vročimi reflektorji pač ni veliko časa. Da si ga fotografi kljub vsemu malo podaljšajo in torej v miru poslikajo predmet poželenja, je spet potreben trik. Ker pena na kapučinu hitro upade, jo med snemanjem sproti dopolnjujejo s peno, narejeno iz detergenta za posodo. Ta neužiten trik uporabljajo tudi takrat, ko želijo pričarati spenjen videz ravnokar nalitega mleka v steklen kozarec.

Ko zadiši po oglju in žaru

Kaj ni že, kot bi človek vohal pravi žar na oglje, ko zagleda temne zapečene proge na papriki, melancanah in bučkah. V resnici bučka na sliki oglja in ognja ni videla niti od daleč. Pečenje in pacanje z ogljem bi fotografu pač vzeli daleč preveč časa, poleg tega pa zelenjava, ki jo mučimo na žaru, kljub bajnemu okusu nikoli ni kaj prida fotogenična. Rešitev? Za fotografiranje jo zgolj na hitro popečejo, da je še vedno videti povsem barvita in fit, potem pa na površino rezin z električno spiralo odtisnejo proge, ki jih na zelenjavi pusti vroča rešetka žara. Za še popolnejši videz prog se včasih na uboge rezine spravijo še s svinčnikom za oči in maskaro za trepalnice. Krasno, kajne?! Pa dober tek.

Nadaljnji triki

Še nekaj trikov: hamburgerjem na sliki včasih dodajo rezino ali dve kartona, da pridobi volumen, ledene kocke v pijačah so plastični nadomestki, ki se ne topijo. Za nadomestek slastne paradižnikove omake je uporaben vosek v vsemogočih odtenkih, ki se viskozno razlije čez krožnik, koščki paradižnika pa veselo gledajo ven na površju. Tudi lepilo je obvezen dodatek stilistov, še posebno če je treba hrano prilepiti v določeno pozo, recimo oreščke v želeni kupček. Utrjevalec las je naslednji pripomoček, ki je v torbi pravega frizerja in tistega, ki frizira živila. S tem, ko jedi poškropijo z utrjevalcem, ta znova pridobijo sijaj in bolj intenzivno barvo. Da se sadje in zelenjava svetita, ni odveč niti polirna pasta za čevlje, s katero zloščijo uboge sadeže do visokega sijaja. Skratka, ni da bi človek naprej našteval, saj ste že izgubili ves tek.