Koromač (Foeniculum vulgare) raste po skoraj vsem svetu, bolje uspeva v toplejšem podnebju. Po naravi je trajnica, običajno pa ga gojimo kot enoletnico. Na prosto ga sejemo konec maja in junija ali celo julija. V vrtu mu namenimo sončno mesto in dobro odcedna tla. Če smo zemljo jeseni pognojili, priporočajo, da spomladi, pred koromačem, na gredico posadimo solato, nadzemno kolerabo ali zgodnje zelje. Velja, da so njegovi dobri sosedi grah, koruza, kumare in solata, slabi pa fižol, peteršilj in paradižnik. Ravno tako ga ne sejemo v bližino kopra in koriandra, ker se lahko medsebojno oprašujejo.
Tri mesece čakanja
Da ga bomo lahko uporabili, bomo čakali od 80 do 100 dni po setvi. Koromač ima globoko glavno korenino, zato ga težko izpulimo, ko rastlina ni več mlada. Sadike presajamo skupaj s koreninsko grudico. Izpuljene se namreč le težko primejo. Saditi jih moramo v vrsti najmanj 30 centimetrov narazen, med vrstami pa naj bo vsaj 40 centimetrov. Če želimo ves čas imeti sveže mlade liste, ga seveda lahko sejemo večkrat zapored.
Brez poškodb
Tako kot pri drugi zelenjavi je prav, da smo pri nakupu koromača malo izbirčni in ne kupimo kar prvega. Listi morajo imeti intenzivno zeleno barvo in ne smejo biti uveli.
Čvrsti, svetli gomolji brez rjavih in lisastih dodatkov so tisti pravi. Posebno pozornost namenimo rezanim mestom na steblu, ki ne smejo biti izsušena. Koromača, ki ga bomo porabili v dveh, treh dneh, ni treba shranjevati v hladilniku. Postavimo ga pokonci v posodo, v katero smo nalili malo vode.
Če želimo, da zdrži dlje, ga damo v zaprto posodo z nekaj vode in postavimo v hladilnik. Zdržal bo od sedem do deset dni. Narezanega na rezine, lahko tudi zamrznemo.
Svež okus
Njegov okus je svež, nekoliko pikantno sladek. Uporabimo ga lahko na nešteto načinov. Poleg tega, da je odlična priloga k pečenemu mesu in ribam, njegovega okusa ne bomo prezrli niti v običajni solati s paradižnikom, korenjem, bučkami, v marinadi iz olivnega ali bučnega olja in kisa.
Za malo drugačno kosilo ga skuhamo v čisti juhi ali v belem vinu namesto v soljeni vodi, za spremenjen okus klasičnega pireja pa ga zmečkamo skupaj s krompirjem. Pa tu še ni konec njegove uporabe.
Okus se sklada tudi s sadjem, predvsem z ananasom, pomarančami, granatnim jabolkom in hruškami. Kdor peče medenjake, pa zagotovo ve, da jim mleti koromač še izboljša okus.
Več vitamina C kot pomaranče
Bogat je z železom, cinkom, magnezijem, kalijem in kalcijem. Vsebuje dvakrat toliko vitamina C kot pomaranče. Pomaga pri težavah s prebavili, zato so že stari Grki in Rimljani uporabljali čaj iz koromača za odpravo teh tegob.
Pripravimo ga iz celega semena rastline. V liter vode zamešamo dve do tri žličke semen in jih kuhamo tri minute. V vodi jih pustimo še 10 minut, nato pa čaj precedimo.
