Chia, maca, camu camu, MSM, šisandra … Ste še z mano? Na trgu se kar množijo dodatki z megastičnimi učinki za naše telo. Ubogi potrošnik tako skoraj potrebuje krajši vodnik po teh produktih.
Camu camu
V perujskem amazonskem deževnem gozdu raste grm, ki dozori po petih letih in obrodi sadež, imenovan camu camu. To rdečkasto vijolično sadje, ki po videzu spominja na brusnice, ni večje od češnje in je kiselkastega okusa zaradi obilice C-vitamina (vseboval naj bi ga kar 3000 odstotkov več od limone). Amazonski zeliščarji so že od nekdaj cenili medicinske učinke tega sadeža. Z njim se borijo proti prehladom, herpesu in drugim virusom, uporabljajo ga za čiščenje jeter, krepitev vitalnosti in celo za povečevanje števila belih krvnih telesc. Pri nas ga lahko kupimo predvsem v prahu ali kot kapsule.
Šisandra
Šisandra je vrsta jagod kitajske plezalke s kitajskim imenom wu-wei-zi, kar pomeni pet osnovnih okusov – kislo, grenko, sladko, pekoče in slano. Znana je kot lepotni tonik in ohranjevalec mladosti. Že stoletja se uporablja za bolj mehko, vlažno in sijočo kožo. Z učinkovinami naj bi negovala pet pomembnih organov človeškega telesa (srce, pljuča, ledvice, jetra in možgane). Priporočena dnevna količina je ena čajna žlička šisandre v prahu, ki jo lahko vmešate v čaj, vodo, svež sok ali kar v zelenjavni ali sadni smuti.
Neem
Drevo po imenu neem (Azadirachta indica) ima dolgo tradicijo v ajurvedski in tudi homeopatski medicini zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti. Deluje proti bakterijam in glivicam ter pomaga pri kožnih boleznih, kot so npr. akne, luskavica, ekcem in prhljaj. Najpogosteje se neem uporablja v prahu, ki se ga dodaja v napitke ali hrano (žličko na dan). Deluje antiseptično, antibakterijsko in kot insekticid, zato zelo dobro očisti kri in razstruplja. V splošnem krepi delovanje imunskega sistema in ima kontraceptivne učinke, zato se ne sme jemati v času nosečnosti in dojenja.
MSM
MSM je kratica za metil sulfonil metan in je oblika naravnega organskega žvepla. To je pomemben element v človekovem telesu, saj je tudi gradnik beljakovin. Pripomore k nastajanju tkiv, kakršna so rdeče krvničke, mišice, koža in lasje. MSM-mineral najdemo v številnih živilih, kot so na primer meso, mleko in mlečni izdelki, zelenjava. V naravi ga je veliko, vendar se hitro uniči s toploto, sušenjem in pri obdelavi hrane. MSM je lahko zato dodatek k prehrani, ki telo oskrbi z biološko aktivnim žveplom. Na dan naj bi ga v prahu zaužili eno čajno žličko, vmešamo ga tudi v kreme in mila, saj ima blagodejen učinek na kožo.
Acai jagode
Acai jagode so sijoči črni plodovi, ki rastejo na visokih palmah v Braziliji in v sebi skrivajo bogastvo zdravilnih snovi, s katerimi si recimo izboljšate presnovo in povečate energijo, očistite telo ali celo poskrbite za dober spanec. Plodovi so okrogli in spominjajo na grozdje, a so malce manjši in manj mesnati. Navadno rastejo na vejicah in v latih, v katerih je lahko tudi od 500 do 900 jagod. Južnoameričani si z njimi bogatijo jedilnike že stoletja, mi pa smo jih odkrili pred približno desetimi leti. Zaradi temno modre barve in pigmentov vsebujejo te jagode precej antioksidantov. Veliko uspeha jim pripisujejo tudi v boju proti odvečnim kilogramom, kar je z njihovo pomočjo uspelo celo televizijski kraljici Oprah. Acai jagode pri nas lahko kupite sušene ali iztisnjene v sok pa tudi zmlete v prah.
Goji jagode
Navadna kustovnica je trajna, zdravilna rastlina, ki je doma na severu Kitajske. Posušene goji jagode in sok so v tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski medicini prisotni že tisočletja. V kitajskih legendah se omenjajo kot sadež s super močjo, s katerim so ozdravili kralje, bojevniki pa so jih uživali pred odhodom v boj. Vsebujejo ugodno razmerje vitaminov in mineralov ter veliko pigmentov, ki delujejo kot antioksidanti, pa tudi nekatere grenčine, ki so znane v boju proti boleznim srca in ožilja. Pri nas jih prodajajo predvsem v sušeni obliki, dodajamo pa jih v jogurte, jutranje kosmiče, slane omake … Mogoče jih je gojiti na vrtu, saj dobro prenašajo klimatske razmere zmernih geografskih širin.
Kelp
Rjava alga prihaja iz morja na Norveškem in uspeva na sončni svetlobi ter absorbira paleto vitaminov in mineralov iz vode, ki jo obdaja. Živilo vsebuje visok delež joda, ki je odločilnega pomena za pravilno delovanje ščitnice in hipofize. Kelp deluje kot naravni diuretik in krepi nohte ter rast las. Vsebuje pomembna hranila, kot so železo, kalcij in kalij, in naravni antibiotik, ki pomaga pri premagovanju infekcij in je še posebno koristen v obdobju prehladov, virusov in grip, vnetja sinusov, saj izboljšuje splošno delovanje imunskega sistema. Kot večina drugih zdravilnih alg (spirulina, klorela) se dobi v obliki posušenega praha, ki ga lahko dnevno vmešamo v jogurt, smuti, sadni sok, dodamo v solate ali juhe.
Chia
Oljna kadulja je cvetoča rastlina, izvorno doma v Mehiki in Gvatemali. Zgodovinski zapisi kažejo, da so jo gojili že Azteki, danes pa se v omenjenih državah še vedno pogosto uporablja v prehrambne namene. Gojijo jo zaradi semen, ki so bogata z maščobnimi kislinami omega 3, poleg tega vsebujejo beljakovine ter prehranske vlaknine, izpostaviti velja tudi fosfor, mangan, kalcij, kalij in natrij. Ker so to soli, ki jih izgubljamo pri športnih aktivnostih, je chia znana kot nekakšen domači izotonik, skoraj nepogrešljiv kot napitek pri tamkajšnjih tekačih (svetovno znani tekači na dolge proge – domorodci Tarahumare). Sušena chia semena lahko uporabljamo zmleta ali namočena v vodi, s čimer pridobijo rahlo želatinast značaj. So prijetnega in nevsiljivega okusa in jih zlahka primešamo marsikateri sladki ali slani hrani.
