Vino v službi turizma

Nepopisna gneča pa ni bila le na vseh cestah in parkiriščih okrog sejmišča, ljudje so se gnetli tudi po vseh 12 razstavnih dvoranah in samo za to priložnost postavljenih velikanskih šotorih. V štiridesetletni novinarski karieri sem obiskal že veliko sejmov, vendar takšne gneče še nisem doživel.

Opazni Slovenci

Letošnjega sejma Vinitaly se je udeležilo prek 4100 razstavljalcev, med katerimi so močno prevladovali italijanski, saj je prireditev namenjena predvsem promociji italijanskih vin. Vendar se je veliko od 140.000 obiskovalcev, med katerimi jih je bilo mnogo iz tujine (po navedbah organizatorjev kar iz 120 držav), ustavilo tudi na razstavnih prostorih slovenskih vinarjev.

Morda je bil obisk večji tudi zato, ker sta bila razstavna prostora briških vinarjev in Slovenske vinske družbe, ki je predstavljala vinarje in kleti iz preostalega dela Slovenije, sredi največje dvorane, v kateri so se pojavili tudi vinarji iz Furlanije - Julijske krajine. Vendar so lahko vsi takoj ugotovili, da ne gre za italijanska vina, saj sta bila oba razstavna prostora jasno označena z velikim zelenim napisom I Feel Slovenia. Lahko smo tudi opazili, da obiskovalcem, ki so se zadržali na naših stojnicah, vina niso bila neznana. Mnogi so namreč že obiskali naše pokrajine, predvsem Brda.

Bio, oranžna ali jantarna

Slovenski vinogradniki z obeh strani meje, slovenske in italijanske, so se predstavili tudi na posebnem prostoru za degustacijo bioloških vin, ki so postala marsikje po svetu prava moda. Vse bolj priljubljena so tudi pri nas. Pridelana so po naravni poti in zato po njih povprašujejo ekološko najbolj ozaveščeni vinopivci, ki pa jih je vse več. Zanje je značilno tudi, da pogosto obiščejo vinogradnike na njihovih domovih in so zato vse bolj zaželeni turisti v vseh deželah.

Od slovenskih pridelovalcev bioloških vin sta bila najbolj oblegana Aleš Kristančič iz kleti Movia iz Cegla v Brdih in Vasja Čotar z Gorjanskega na Krasu, ki sta se predstavila v družbi vinarjev z vseh koncev sveta. Bili so tudi iz pradomovine vinske trte, kjer svoja vina negujejo na prastar in povsem naraven način in jih hranijo v glinenih amforah, zakopanih v zemlji.

Pet milijard od vinskega turizma

Naši zahodni sosedje so izračunali, da z vinskim turizmom zaslužijo kar 5,1 milijarde evrov na leto. Vino kot zaščitni znak Italije namreč na škorenj pritegne več kot štiri milijone turistov na leto. Od tistih, ki Italijo obiščejo zaradi vina, jih je kar 98 odstotkov iz tujine. Analitiki so izračunali, da vsak evro, ki ga turisti potrošijo za vino, potegne za seboj v regiji, ki jo obiščejo, še dodatno potrošnjo štirih evrov za najrazličnejše druge izdelke in storitve. Največ vinskega turizma imajo v Toskani, Piemontu in na Siciliji, ki jih je ameriška revija Wine Enthusiast uvrstila med 10 najprivlačnejših vinskih dežel na svetu.

Upajmo, da bomo Sloveniji z oživitvijo nekdaj svetovno znanega Ljubljanskega vinskega sejma v začetku septembra letos znova začeli dvigovati vinski ugled in bomo tudi k nam pritegnili več svetovnih vinoljubcev.