V drugi polovici 19. stoletja je bila zgrajena vila Herberstein, umeščena med velenjskim in gradom Šalek, na rahli vzpetini ob robu gozda, od koder se odpira pogled vse do Šoštanja. Uvršča se med najbolje ohranjene primestne vile v Sloveniji in je poleg pred kratkim prav tako obnovljene vile Bianca sredi Velenja in vile Gorica ena od treh v Šaleški dolini, ki se lahko pohvali z bogato zgodovino. Ime nosi po grofici Mariji Anni Herberstein, pripadnici znamenite rodbine Herberstein, ki je imela pri nas v lasti tudi posestva na Ptuju, v Vurberku in Hrastovcu. V Velenje je grofico privedlo razočaranje zaradi moževe nezvestobe, umrla pa je ob koncu druge svetovne vojne zaradi kapi.
Restavracija vile Herberstein se uvršča med sto najboljših in slovi po izvrstni kuhinji, v kateri ima glavno kuhalnico v rokah mladi Igor Stankovič. A če ne bi bilo Gorenja in posluha takratne mestne oblasti, bi bil ta čudoviti objekt najverjetneje prepuščen propadanju. Odločilna je bila poteza ustanovitelja Gorenja, danes že pokojnega Ivana Atelška, ki je z občino opravil menjavo in je tako vila prešla v roke Gorenja. »Vila je tudi kulturni spomenik, vpisan v evidenco pri celjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine, zato smo jo tudi prenovili oziroma restavrirali ob soglasju zavoda,« pove Vladimir Verdnik, vodja marketinga v Gorenju gostinstvo. »Šele po prenovi smo začeli snovati tudi zgodbo in vsebino,« doda Verdnik. V njej so danes predvsem različna poslovna in protokolarna srečanja, njen prag pa so prestopili že številni imenitni gostje, med katerimi naj bi bil tudi John Bush starejši. Letos pa je v njihovo knjigo vtisov nekaj misli strnila tudi Elsie Herberstein, ena od še živečih potomcev nekdanjih lastnikov. Ko smo osvojili nekaj zgodovine, smo se mimo dveh znamenitih stražarjev v srednjeveških oklepih, ki stojita ob vznožju stopnišča, ki vodijo do sedmih dvoposteljnih stilno opremljenih sob z vrhunsko opremo, odpravili v restavracijo. Tam nas je že čakal vodja vile Herberstein Sašo Zager in nam postregel z dvema menijema.
Prva predjed, ki je prišla na mizo, je bila razstavljena solata s hobotnico, ki so ji na krožniku delali družbo avokado, olive in artičoke. Zanimiv krožnik, ki ga je mojster Stankovič opisal kot popotovanje okoli sveta, saj je avokado iz Južne Amerike, tariaki iz Japonske, bazilika iz Italije, kar vse je bilo položeno na sipino črnilo, za dekoracijo pa je uporabil rdečo blitvo, ki je celotnemu krožniku dala posebno svežino. Poleg nam je Sašo Zager priporočil Prinčičev suhi beli sivi pinot iz Goriških brd. Druga predjed je bila divjačinska terina z waldorfsko solato in cumberland omaka. Kot nam je razkril vodja kuhinje, je za terino uporabil srnino meso, ki mu je zaradi boljše kompaktnosti dodal tudi nekaj svinjine, vse pa premazal z bučnim oljem, da so se na terino lažje prijela bučna semena. Solata iz jabolk in majoneze je dala celotni jedi sladko kiselkast okus, pika na i pa je bila omaka iz ribezovega džema in vina porto v pomarančni olupi z ingverjem in gorčico. Poleg se je podal Jakončičev merlot iz Goriških brd. Glavna jed pri prvem meniju je bil file lososa z glazirano limono, čičerko z ingverjem, zelenjavo in american omako, Stankovič je poudaril, da so vse uporabljene sestavine popolnoma sveže. Okus je bil pikantno sladek, k tej glavni jedi pa so nam natočili Batičev rose iz Vipavske doline. Druga glavna jed je bil pljučni file sous vide s skorjico iz hrena in paradižnika, kar vse je bilo položeno na posteljico pastinakovega pireja in mlade špinače. Kot nam je opisal mojster Stankovič, gre za modernejšo jed v gastronomiji, za katero je treba pljučno kuhati vakumirano kar sedem ur v vodni kopeli pri nizki temperaturi 57 stopinj Celzija. Pljučno je premazal s smetanovim hrenom, nanjo naribal toast in jed gratiniral. K tej glavni jedi se je odlično podalo rdeče Lisjakovo vino – sara. Sladica je povsod pika na i in mojster Stankovič nam je s posebnim ponosom postregel z orehovimi štruklji s pomarančnim oblivom in karameliziranimi kalifornijskimi orehi, k čemer se je najbolj prilegel rumeni muškat. Odličen je bil tudi čokoladni tarte z malinami, h kateremu so natočili sladki refošk Vina Koper.
Stankovič je poudaril, da je ponosen na svojo ekipo, sicer pa se pri sestavljanju jedi veliko poigrava in včasih uporabi tudi zamisli, ki se mu porodijo sproti. »Nič ti ne koristi še tako vrhunska oprema v kuhinji, če jedi ne daš nekaj svoje duše,« meni kuharski mojster. Kot sta nam še razkrila Stankovič in Zager, ki imata že nekajletne izkušnje z gosti, so poslovni partnerji tisti, ki se bolj prepustijo zapeljevanju in so dovzetnejši za preizkušanje novih jedi, medtem ko zlasti ob sobotah v vilo prihajajo na kosilo tudi družine, ki že naprej vedo, kaj si želijo okušati. Zagotovo je med najbolj priljubljenimi jedmi sladica – čokoladni sufle, ki se ji težko uprejo celo tisti, ki niso pretirano sladkosnedi. Strežejo izključno à la carte jedi, katerih cene niso zasoljene, kot bi morda pričakovali. Nasprotno, kot pravijo v vili Herberstein, se radi posvetijo prav vsakemu, tudi najbolj preprostemu gostu, ki k njim zaide po naključju, kot tudi tistim zahtevnejšim, ki vedo, kaj pomenijo štiri zvezdice ob imenu vile pri impozantnem vhodu.
Dobro je vedeti
- Vila Herberstein Velenje
- Chef Igor Stankovič
- Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
- Tel.: 03 896 14 00
- E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- www.vilaherberstein.si
- urnik: Od 12. do 22. ure od ponedeljka do sobote, nedelje in prazniki zaprto.
- sedeži: 50.
- degustacijski meni: Trije hodi od 16,80 evra naprej (brez pijače).
- vinska klet: 70 vinskih etiket.
- kreditne kartice: Vse.
