VRHUNSKO

Vietnam, dežela čokolade?

Objavljeno 26. februar 2014 19.10 | Posodobljeno 26. februar 2014 19.12 | Piše: S. I.

Francozi, Belgijci in Švicarji prepričujejo vietnamske kmete, naj začno gojiti kakavovec višje kakovosti.

Ena od koristnih lastnosti temne čokolade je tudi zaviranje staranja.

Globoko v delti reke Mekong Francoza brskata po vrečah s kakavovimi zrni. Vincent Mourou in Samuel Maruta, ustanovitelja prve prestižne čokoladnice v Vietnamu, sta zadovoljna. Možakarja sta pustila prejšnji službi in v Aziji odprla tovarno vrhunske čokolade Marou. Od 64-letnega kmeta Vo Tanh Puoca kupita tri vreče posušenih kakavovih zrn od štirih, in to za pošteno ceno, kakršne ne bi dosegel na običajni tržnici.

Porajajoči se trg

»Ko sva začela, so kmetje mislili, da sva nora,« se spominja Vincent Mourou, ki s partnerjem osebno pregleda vsako vrečo kakava, pri čemer preverita barvo, vonj, teksturo in okus sušenih zrn. »Zdaj tudi sami poskusijo surovi kakav.«

Kakav so v Vietnam najverjetneje pripeljali francoski kolonialisti v poznem 19. stoletju, a doslej kmetje v njem niso videli večjega zaslužka. Toda zdaj, ko je povpraševanje po vrhunski čokoladi na globalni ravni čedalje večje, ponudba tradicionalnih dobaviteljev, kot je Slonokoščena obala, pa zaradi starajočih se dreves in drugih težav upada, postaja komunistični Vietnam pomemben igralec na trgu čokolade. Pa čeprav trenutno pridela le 5000 ton kakava na leto, kar je drobiž v primerjavi z 1,4 milijona ton, kolikor ga še vedno pridobijo v Slonokoščeni obali.

Da bi čokoladna industrija v Vietnamu resnično zaživela, se mora proizvodnja povečati, pravi Gricha Safarian, direktor belgijske družbe Puratos Grand-Place, ki nadzoruje večino pridelave kakava v tej azijski državi. »Vsako leto bo naše delo bolj nagrajeno, saj svetovna proizvodnja pada.«

Kakovost ali količina?

Vietnamska čokolada ima svojstven okus, saj se zrna vietnamskega kakavovca razlikujejo od afriškega, kar ji daje posebno vrednost, je prepričan Safarian. »Pridelava kakava v Vietnamu je trenutno na pomembnem razpotju – lahko se usmeri v kvantiteto ali kvaliteto,« pravi Vien Kim Cuong, produktni vodja švicarske nevladne organizacije Helvetas, ki kmetom v Vietnamu podeljuje certifikate o kakovosti kakava.

Država slovi po poceni kmetijskih pridelkih – iz nje prihaja polovica svetovne ponudbe kave nižjega razreda robusta –, a družbi Marou in Puratos Grand-Place se trudita prepričati komunistično vlado, da se pri kakavu odloči za drugačno pot. »Čokolada iz množične proizvodnje je lahko neverjetno prazna,« pravi Samuel Maruta, čigar čokolada z 78-odstotnim deležem rjavega prahu slovi po bogatem sadnem in pikantnem okusu. Mourou in Maruta jo prodajata boljšim vietnamskim hotelom, restavracijam in slaščičarnam, na mesec pa je izvozita tudi po dve toni v 15 držav po svetu.

O kakovosti vietnamske čokolade je najtežje prepričati prav Vietnamce. »Tamkajšnji potrošniki še ne zaupajo domačim izdelkom. Uvoženi izdelki še vedno veljajo za kakovostnejše,« pravi Gricha Safarian. A to se bo spremenilo, je prepričan. »Po 30 letih v tem poslu še nisem srečal človeka, ki mu ne bi bila všeč.« 

Deli s prijatelji