Za nekatere sta hrana in njena zgodovina resen posel, angleški pisatelj Albert Jack pa je s knjigo Kaj je Cezar naredil za mojo solato (What Caesar Did for My Salad) zabavno spletel pripoved o hrani in ljudeh, po katerih so jedi dobile ime. Tudi kitajski hrani je posvetil kar nekaj prostora, med drugim je denimo zapisal, da je hrano zaznamovala Konfucijeva misel, da je barbarsko, če je na mizi nož, zato jo postrežejo narezano na koščke in jo jedo s paličicami. In še: človek naj nikoli ne bi smel jesti sam, hrano pa si je vedno treba deliti. Kdo najbolje obvlada vrtenje paličic, smo šli preverit v Veliki Hong Kong v ljubljanskih Črnučah.
Kar veliko njihovih gostov pravi, da skuhajo najboljšo kislo-pekočo juho, spet drugi kot zvezdo jedilnika razglašajo govedino s črnim poprom. Preverjena klasika sta tudi mongolsko pečeno meso in račka na deset načinov, na jedilniku pa smo nehali preštevati okrog številke 140. Žejo smo gasili z laškim pivom, poskusili smo tudi japonsko in v njem našli aromo vrtnice in slive, v ustih pa so grenkobo podčrtali nežni sadni okusi.
Predjedi nas nista prepričali. Ko smo poskusili v sopari kuhan žlikrof, smo pričakovali tanjše in mehkejše testo, saj nas je spominjalo na ukrajinske piroške. Z ocvrtimi škampi bi bil nezahteven gost sicer zadovoljen, nas pa je zmotilo, ker so bili odločno presuhi. Očitno je krompirjev škrob iz njih potegnil vso vlago pa tudi hrustljavosti jim je manjkalo. Pri obeh jedeh so postregli osvežilno kitajsko zelje s karijem in čilijem. Veliko bolje se je Veliki Hong Kong odrezal pri glavnih jedeh. Te so bile že na pogled lepše, pritegnile so nas barve, arome in teksture. Riževi rezanci z rakci so v ustih pustili prijeten okus, svežino so jim dali kalčki in na pol hrustljava zelenjava, ta je bila lepa protiutež jajcu in rezancem. Hrustljava račka je bila res hrustljava, sočna in okusna. Posodo z rižem so položili v leseni čebriček, da je dlje ostal topel. Riž se je z lahkoto sprijemal in krožnik je prinesel lepo sozvočje mlečnega riža, hrustljavosti race in svežine kalčkov. Prav kalčki, na katerih so postregli meso, so nam dali občutek, da se zdravo prehranjujemo, čeprav se je miza šibila pod jedmi. Morda smo imeli tak občutek tudi zaradi majhnih kosov, saj nismo požirali prevelikih, imeli pa smo tudi občutek, da jed lažje prebavimo. Hitro smo bili siti, a na koncu smo šli od mize z lahkotnim želodcem.
 |
vrsta ponudbe: restavracija
|
Meso po mongolsko je atraktivno, ker vroča plošča cvrči pred gostom. Izbrali smo govedino in meso je bilo sočno in mehko, omaka pa aromatična. Všečno na pogled in v ustih. In še zadnji krožnik: piščanec s šampinjoni in črnim fungusom. Brez velikega filozofiranja o različnih teksturah zelenjave, gob in mesa naj zapišemo le, da je bilo tako dobro, da smo si naložili še enkrat. Pustili smo ravno toliko prostora, da smo lahko zmazali še kitajski rižev rafaelo s čokolado in kokosom. V primerjavi z domačim rafaelom, ki ga dela marsikatera gospodinja, tega ne hladijo v hladilniku, saj ga pripravijo iz testa iz riževe moke, ki lepljivo napolni usta. Veliko bolj osvežilen se nam je zdel ocvrti sladoled v hrustljavi srajčki iz drobtin marmornega kolača.
Lastnika Velikega Hong Konga sta že vrsto let v Sloveniji, kitajska zakonca danes v Ljubljani vodita pet lokalov. Veliki Hong Kong bo naslednje leto praznoval že 20 let, pred štirimi leti so ga prenovili in ga zaznamovali z zračnim ambientom. Ker stoji tik ob Savi, je v toplejših mesecih pravi hit terasa, pozimi pa ponujajo tudi skok v novo leto. A ne kitajsko, saj zanj menda ne vlada dovolj veliko zanimanje, ampak za silvestrovo. Ne glede na letni čas bo jedec iz Velikega Hong Konga odšel zadovoljen – vsak krožnik ima namreč svoj okus. Vredno obiska!
Dobro je vedeti
- Azijska restavracija Veliki Hong Kong
- Lin si, d. o. o.
- Gameljska cesta 1, 1000 Ljubljana
- Tel.: 01 537 26 04
- Splet: www.velikihongkong.si
- urnik: Odprto vsak dan od 11.30 do 23., zaprto imajo le 1. januarja.
- degustacijski meni: Po dogovoru, sicer pa ponujajo veliko izbiro menijev (denimo pet hodov za dve osebi 23 evrov).
- vinska klet: Pet odprtih vin in devet buteljk, med njimi poleg traminca, cvička in refoška najdemo predvsem predstavnike Vipave in Brd (Batič, Jakončič, Marjan Simčič).
