V Nemčiji na mizi ne sme manjkati pletenica, v Španiji je priljubljena jed čičerka in zelenjava s polenovko, posladkajo se s paniranimi rezinami kruha, na Filipinih pa za sladico skuhajo lepljivi riž.
Nemčija
Velika noč je poleg božiča najpomembnejši praznik v nemškem koledarju. Ljudje se veselijo Jezusovega vstajenja in konca zime ter s tem mraza in teme. Pomembnost začetka pomladi je razvidna tudi iz besede ostern, ki izvira iz starogermanske besede eastron, ki pomeni jutranja zarja. Poleg tega velika noč ponuja priložnost za praznovanje v krogu družine. Praznike spremljajo številni običaji, ki so pogosto aglomerat krščanskih in predkrščanskih tradicij in imajo večplastno simboliko. Na velik praznik se je treba primerno pripraviti. Zato ljudje v Nemčiji med spomladanskim čiščenjem svoje hiše in stanovanja osvobodijo zimskega prahu in jih okrasijo s spomladanskimi velikonočnimi šopki. Uprizarjajo pasijonske igre o Jezusovem trpljenju in ob začetku velikega tedna pripravljajo v spomin na njegov prihod v Jeruzalem procesije z butaricami, narejenimi iz vej pušpana in okrašenimi s pisanimi trakovi.
Na velikonočni ponedeljek, tako pravijo, velikonočni zajček prinese pirhe. Kot simbol plodnosti je bil prvič omenjen v 17. stoletju v zahodnih predelih Alzacije, Pfalške in Zgornjega Porenja. Skrije jih na vrtu ali v stanovanju in otroci jih v ponedeljek zjutraj poiščejo. Poleg njih najdejo v gnezdih največkrat igračo, čokoladna jajčka in kakšnega zajčka, kajti v Katoliški cerkvi velika noč pomeni zaključek štiridesetdnevnega postnega časa.
Na veliki petek se po tradiciji je ribe. Verniki nesejo v cerkev v košarici jedi, kot so kuhana in pobarvana jajca, meso, sol, kruh, kolač, kvašeno pecivo z rozinami, ki je znano tudi pod imenom velikonočna pletenica ali velikonočni venec, ter s sladkorjem v prahu posut biskvit v obliki jagnjeta. Nato blagoslovljene jedi pri velikonočnem zajtrku pojedo. Jedro velike noči je v vseh nemških regijah skupno, toda sčasoma so se oblikovale številne specifike, ki se razlikujejo. Tako na primer Sorbi, pripadniki slovanske manjšine, ki živi na severovzhodu Nemčije, okrašujejo pirhe z razkošnimi vezeninami. V saškem Bautznu se praznični čas začenja s tradicijo kotaljenja velikonočnih jajc, ki je prvič izpričana leta 1550. Takrat so premožnejši ljudje po hribu navzdol kotalili jajca in jabolka do revnejšega prebivalstva. Danes otroci lovijo pirhe, sadje in žoge. V mestu Lügde v pokrajini Weserbergland ljudje poleg velikonočnega ognja prižigajo tudi velika slamnata kolesa. Ta običaj verjetno izvira iz predkrščanskega čaščenja sonca. Predvsem na Bavarskem na praznično nedeljo poteka tradicionalna ježa s slavnostno okrašenimi konji.
Velikonočni kolač
Za 4 osebe
- 500 g moke
- 30 g kvasa
- ščepec soli
- 250 ml mlačnega mleka
- 100 g staljenega masla
- 2 rumenjaka
Nadev
- 3 rumenjaki
- 3 beljaki, stepeni v trd sneg
- 125 ml smetane
- 30 g škroba
- 100 g masla
- 100 g rozin
- 50 g posušenega ananasa v kockah
- 1 limona (naribana lupina in sok)
- 500 g skute
Premaz
- 1 rumenjak
Kvas vmešamo v mleko, dodamo moko, maslo, rumenjake in sol ter zgnetemo v gladko testo. Eno uro ga pustimo vzhajati na toplem. Nato ga razvaljamo na pomokani površini, pokrijemo in pustimo vzhajati 25 minut.
Rumenjake zmešamo s skuto, smetano, škrobom, maslom, ananasom, naribano limonino lupinico in sokom, rozinami ter vmešamo stepene beljake.
Zmes vlijemo na sredino testa in proti sredini zavijemo najprej krajše, nato še daljše stranice.
Rumenjak zmešamo in z njimi premažemo kolač. Pečemo ga približno 55 minut pri 180 stopinjah. Preden ga postrežemo, pustimo, da se ohladi.
Španija
Po besedah veleposlanice Španije Anunciade Fernández de Córdova ima veliki teden v tej državi različne manifestacije glede na posamezne regije, vendar pa gre običajno povsod za procesije, ki spominjajo na Kristusovo trpljenje. Kot pravi, bi jih lahko navedla veliko, ampak mogoče je najbolj poznan veliki teden Semana Santa v Sevilli, kjer različna združenja Cofradías oziroma bratovščine Hermandades v ubranem ritmu hodijo v procesiji in na ramenih nosijo različne skulpture Jezusa ali Marije Pasos. Med potjo spontano prepevajo določeno vrsto flamenka saetas, ki se poje a cappella, in sicer na zelo čuten, presunljiv način ter so posvečene podobam Kristusa ali Marije, ki jih nosijo.
Tradicionalne jedi so postne, torej brez mesa. Med njimi je najbolj razširjen potaje de vigilia, ki vsebuje čičerko in zelenjavo s polenovko. Pri sladicah so najbolj priljubljene torrijas, panirane rezine kruha, posute s sladkorjem v prahu.
Potaje de vigilia
Za 4 osebe
- 300 g suhe čičerke
- 300 g razsoljene polenovke
- 300 g sveže špinače
- 2 velika paradižnika (500 g)
- 2 srednje veliki čebuli (250 g)
- 1 srednje velik koren
- 1 glava in 2 stroka česna
- 6 žlic oljčnega olja (60 ml)
- 1 čajna žlička sladke paprike
- 1/3 čajne žličke mlete kumine
- 3 klinčki
- 2 lovorjeva lista
- sol
Čičerko namočimo večer pred kuhanjem (10–12 ur). Odcedimo jo in v loncu dodamo liter vode. Olupimo čebulo in jo prebodemo s klinčki. Čičerki dodamo korenček, glavo česna in lovorjev list. Kuhamo na srednjem ognju. Medtem olupimo drugo čebulo in dva stroka česna, popražimo na oljčnem olju, dodamo lovorjev list. Paradižnika olupimo, narežemo na koščke, dodamo sladko papriko in 10 do 15 minut pražimo. Dodamo špinačo in popražimo. Odstavimo z ognja. Ko se čičerka skuha, iz lonca odvzamemo preostalo zelenjavo (koren, česen, lovor, čebulo) in odlijemo vodo. Prihranimo jo za pozneje. Čičerko dodamo v ponev (k čebuli, česnu, paradižniku in špinači). Dobro premešamo in po potrebi dodamo prej odlito vodo. Pristavimo na ogenj, dodamo kumino in na kose narezano polenovko. Premešamo z občutkom, da kosi ne izgubijo oblike. Pustimo kuhati nekaj minut. Po potrebi solimo.
Filipini
Filipinska velika noč je čas za premišljevanje in samoocenjevanje, kjer introspekcija igra pomembno vlogo v procesu spreminjanja lastne grešne preteklosti. Praznik jih spominja na življenje in trpljenje Jezusa Kristusa. Slovesnost je nekaj posebnega in ima korenine globoko v religiji.
Med svetim tednom Filipinci najdejo čas zase in za družino. Po navadi vsak dan obiskujejo cerkev in se odpovedo razvadam, čeprav samo za en teden, ne jedo mesa, ne pijejo alkohola, odrečejo se tobaku. V drugih delih države se ljudje v spomin na bolečino in trpljenje Jezusa Kristusa bičajo in križajo.
Vrhunec je velikonočna nedelja. Takrat se ljudje veselijo v krogu družine in priredijo slavje z veliko hrane.
Sladica biko
- 3 skodelice lepljivega riža
- 1 in 1/2 skodelice vode
- 1 skodelica rjavega sladkorja
- 1/2 skodelice belega sladkorja
- 3 skodelice kokosovega mleka
- 3/4 žličke soli
- 1 skodelica rahlo opečenih kokosovih kosmičev, sladkanih
Lepljiv riž kuhamo, uporabimo manjšo količino vode, kot je običajno, tako da ne bo popolnoma kuhan. Medtem kokosovo mleko zlijemo v lonec, dodamo rjavi sladkor in sol in kuhamo na zmernem ognju, dokler se ne zgosti. Nenehno mešamo. Ko je mešanica mleka, sladkorja in kokosa zgoščena, dodamo riž in dobro premešamo. Kuhamo tako dolgo, da vsa tekočina izhlapi (vendar se sestavine ne razkuhajo).
