Dvignem visok, ozek kozarec in občudujem mehurčke, ki brzijo, hitijo z dna na površje. Približam kozarec ušesu in poslušam, kako mehurčki na površju pokajo, šumijo in pripovedujejo zgodbo o vdovi Clicquot. Dekle iz ugledne družine, Barbe-Nicole Ponsardin, se je pri dobrih dvajsetih, leta 1799, poročila z lastnikom šampanjske kleti Francoisom Clicquotom in že pri 27 letih postala vdova. Tasta je komaj prepričala, da ni prodal srednje uspešne šampanjske kleti Clicquot, ampak ji je dovolil, da nadaljuje pridelavo šampanjca. Bila je prva ženska v tovrstnem poslu in je iz majhne kleti naredila imperij, se vpisala v zgodovino vse Šampanje – že takrat so jo klicali velika dama Šampanje.
Bila je mejnik v razvoju pokrajine in je šampanjec, to čudovito vino, naredila tak, kot ga poznamo danes
V sodelovanju z vodjo svoje kleti Antoinom Mullerjem je uvedla v pridelavo šampanjca proces, ki se mu reče remuage. Šampanjec pridelajo tako, da v steklenice z vinom dodajo kvasovke in sladkor, ki sprožijo sekundarno fermentacijo, pri kateri se razvija CO2 – v obliki mehurčkov. Sčasoma so kvasovke odmrle in naredile v steklenici usedlino, zato je bilo treba motni šampanjec pretočiti. S procesom remuage so odmrle kvasovke premaknili v grlo steklenice, ki so ga zamrznili, in jih nato z lahkoto odstranili in nadomestili s tako imenovanim ekspedicijskim likerjem – dodatnim vinom ali močnejšim likerjem, da nadomesti manjkajočo količino.
Legenda pravi, da je vdova Clicquot v kuhinjski mizi izvrtala luknje, vanje postavila obrnjene steklenice, da se je usedlina počasi spustila v grlo. Z vodjo kleti sta se domislila lesenega stojala v obliki velike črke A (pupitre) s 60 luknjami na vsaki strani, v katere so pod kotom položili steklenice, ki so jih od šest do osem tednov počasi vrteli, povečevali naklon in tako spravljali usedlino v vrat. Izurjeni delavec (remuer) je dnevno obračal od 30.000 do 40.000 steklenic. Tako je povečala lepoto in užitek v čistem šampanjcu.
Vdova Clicquot ni bila samo domiselna, ampak tudi zelo pogumna gospa, pripravljena na tveganje in z zelo razvitim občutkom za posle, sposobna prepoznati in izkoristiti priložnosti.
V Evropi so v tistem obdobju potekale Napoleonove vojne (1804–1815), Rusija je bila blokirana. Leta 1814 je vdova Clicquot, takoj ko so bile borbe končane, organizirala izvoz 10.000 steklenic svojega šampanjca v Rusijo. Si predstavljate, kako zahtevno je bilo vse te steklenice pripeljati z vozovi s konjskimi vpregami do pristanišča, jih natovoriti na dansko ladjo (Danska je bila v vojni nevtralna) in jo poslati v žejno in hrepenečo Rusijo? Prva je prebila blokado in očarala Ruse. Njen šampanjec je postal najbolj priljubljena pijača bogatih Rusov. Opevali in slavili so ga Puškin, Gogolj, Čehov. Z ogromnim zaslužkom je omogočila širjenje svoje kleti. Prva je uvedla prepoznavno znamko: nalepka VC (veuve Clicquot) na šampanjcih je močno rumene barve, barve rumenjaka, ki je izstopala med vsemi preostalimi etiketami. To prepoznavnost je skrbno varovala s tožbami, če si je morda kdo drznil uporabiti podobno barvo. Vdova je bila prva poslovna ženska moderne dobe.
Nikoli se ni uvrstila na seznam slavnih žensk
Ko dam v usta ta mehki, elegantni šampanjec z okusom po zrelem jabolku, vanilji, orehih, ko mi drobni mehurčki pustijo živahen meden okus, se spomnim neštetih razmišljanj moških, ljubiteljev te čudovite pijače. Ali je bila lepa ta preudarna mlada vdova? Ali ji je srce bilo samo za posle ali je imela še kakšno skrito ljubezen, ljubimca? Ali je ta gospodarica kleti, polne božanskega eliksirja, uživala v šampanjcu? Kakšna je bila? Na slikah, v svojih zrelih letih, je prikazana kot angleška kraljica Viktorija: pokončna, močna, stroga. A ji ni šampanjec v mladih letih razkuštral las, jo zavrtel v ples, ji v smehu ožaril obraza? Nešteto vprašanj brez odgovora.
Moramo se zavedati, da je živela v 19. stoletju, in zato še bolj občudovati, kaj vse je dosegla. Umrla je julija 1866, v častitljivi starosti 89 let. Do konca je z zanesljivo roko vodila svojo vinsko klet.
Vdova Clicquot se ni nikoli uvrstila na seznam slavnih žensk. V zadoščenje ji je lahko, da je la grande dame de Clicquot (velika dama Clicquot) – prestižni šampanjec, narejen ob 200-letnici vinske hiše Clicquot 1996, na vseh seznamih najboljših šampanjcev!
