Večne testenine

Ker imamo na počitnicah fanta, ki najraje od vsega je makarone (tako kot večina otrok), smo za kosilo pripravljali polnjene jajčevce. Ob tej novici ni bil videti zadovoljen, ampak ker je vljuden in prijazen, je vseeno veselo sedel k mizi. Še bolj je bil vesel, ko je ugotovil, da so jajčevci polnjeni s testeninami. Ha, to bo pa šlo, čeprav je videti nekam nenavadno. Zraven smo na palčke narezali nekaj kumaric z njihovega vrta, neolupljenih, in jih sproti solili po okusu. Vedno pravi, da pri nas kuhamo res čist' odštekano. In prav to mu je menda najbolj všeč.

Glavno besedo pri tem receptu, s testeninami nadevanem jajčevcu, ima origano. Ta je v kuhinji vedno blizu paradižnikove omake, ta pa se drži testenin. Origano je tudi skoraj obvezen na pici in grški solati, brez pomislekov ga lahko dodajamo vsem jedem sredozemske kuhinje, k bučkam, paprikam in krompirju. Še posebno dobro se ujame z zelenjavo z žara, pokapljano z dobrim, aromatičnim oljčnim oljem. Uporabimo le lističe zgornjega dela rastline, ker je steblo največkrat preveč olesenelo. Najboljši, poln eteričnih olj, je takrat, ko cveti, in to je prav zdaj, poleti. Ta izjemna dišavnica izvira iz Grčije. Oros ganos pomeni v grščini gorsko veselje. Z origanom, ki je pravzaprav divji majaron, so porasle prostrane grške planote, tako da je zrak prepojen s tem opojnim vonjem. Po legendi iz grške mitologije je origano ustvarila lepa boginja Afrodita, ki je tudi zaščitnica sreče. Z venčkom iz origana so zato okrasili mladoporočenca, dodajali so ga v kopeli in si z njegovim oljem negovali telo, še posebno lasišče. Menda je glavni razlog njegove slave, ker deluje kot afrodiziak. Ne vem, zakaj so to potrebovali pregovorno strastni Grki, morda pa brez origana ne bi bili na tako dobrem glasu. Znani so tudi (drugi) zdravilni učinki te rastline, deluje predvsem kot razkužilo in protistrup pri kačjih ugrizih. O tem je pisal tudi Aristotel. Origanove grenčice pomagajo pri prebavnih motnjah, blažijo vneto grlo, žvečenje origana pa lahko pozdravi kakšno manjše vnetje v ustni votlini. Kadar so ga Grki posadili na svoj vrt, je bilo to bolj za različne zdravilne in druge vesele namene kot za začimbo v kuhinji.

Rad se spoprijatelji s svojim sorodnikom majaronom. Ima nekoliko bolj svež in pikanten okus kot majaron, predvsem navaden origano vulgaris oziroma dobra misel, kot je njegovo drugo ime. Druženje pomeša izvirne gene in kmalu je gredica polna origomajarona, kar se je zgodilo na našem zeliščnem vrtu. Odslej bosta posejana v ločene cvetlične lonce, da bo red pri hiši. Morda pa tudi ne, saj ne gre ločevati, kar narava združi.