Naj spomnim, da bomo po naši tradiciji zdaj kar lep čas v obdobju posta. Če so vas v sredo posipali s pepelom ali ne, vseeno se lahko odločite, da izkoristite ponujeno priložnost. Težko bo kdaj reči, da nismo vedeli. Kar dobro smo obveščeni o tem, kako nam gre v svetu, kaj se dogaja okrog nas, in presneto dobro vemo tudi, kako sami prispevamo k temu. Kadar nas vsakdanjik preglasi in odpelje stran od razmišljanja o duhovnih razsežnosti bivanja, običajno življenje poskrbi, da dobimo čas za to. Po navadi nepričakovano. Morda sem zgrešila poklic (in spol), saj govorim kot pridigar. Le redko si to dovolim, zdaj pa, hm, je obdobje posta in tako rekoč čutim dolžnost. Kdo drug bo sredi prijetnih in okusnih tem oznanjal skromnost, razmislek o tem, kaj jemo, in malo večje sočutje do trpečih, s tem mislim seveda vseh živih bitij.
Skratka, tudi letos se sprašujem, kako bi se vključila. Post je samo del tega procesa, imamo še druge možnosti, na primer pokoro, spreobrnjenje in dobra dela. Prav to zadnje je velik izziv, če filozofiraš, kaj se šteje pod dobra dela, ali čisto zares razmisliš sam pri sebi in tudi kaj konkretnega narediš. Eno dobro delo vsak dan? Preveč? Enkrat na teden? Vsaj enkrat v štiridesetih dnevih, da si zaslužim velikonočno potico?
Cvetača je lahko prebavljiva zelenjava nevtralnega okusa. Bolj izrazita postane, če jo popečemo. Odlično se ujame s karijem, česnom, kurkumo, rižem in krompirjem. Vedno pazimo, da je ne razkuhamo.
Foto: Shutterstock |
Spreobrnjenje človeštva, kot si ga predstavljam, se mi zdi skoraj nemogoče, zato se zadnje čase uvrščam med pesimiste. Nekje globoko v sebi še puščam odprto možnost, približno s takšno verjetnostjo, kot da bom zadela res velik znesek na lotu. Ni nemogoče in upanje umre zadnje, zato se bom kljub pesimizmu še vedno trudila polepšati življenje sebi in drugim, pa ne le do velike noči.
Ostane mi še post. To je zame najlažji del, saj mesa itak ne jem, še rib ne. Lani sem izbrala post od belega sladkorja, letos bom izločila belo moko. To je bolj simbolično, saj nič od tega ne prevladuje v moji kuhinji, vseeno pa me bo spodbudilo, da bom namesto testenin pripravila kaj bolj zdravega. Razmišljam, kateri slabi navadi bi se lahko odpovedala do razcveta pomladi, saj se to tudi šteje za post – kupovanju hrane v embalaži, kupovanju nasploh, pitju slabe kave, facebooku ali preveliki kritičnosti in pisanju o tem. Težka bo.
| Postna juha Za dva
Cvetačo razdelimo na majhne cvetke in nekaj minut popečemo v ponvi na razgreti maščobi. Temperaturo znižamo in cvetačo ves čas mešamo, da se lepo zapeče. Tik preden je gotova, jo posolimo in začinimo s karijem in/ali kurkumo ter poprom. Začimbe so stvar okusa, če jih niste vajeni, raje manj kot preveč. Mešamo, da je cvetača enakomerno obarvana, in čisto na koncu dodamo nasekljan česen. Odstavimo, da se ohladi. Zmeljemo v sekljalniku z rezilom, da dobimo cvetačne drobtine v velikosti riža. V liter vrele vode damo kuhat namočen riž, solimo. Ohrovt narežemo na trakove in te na krpice. Debelejše žile izrežemo. Ko je riž napol kuhan (po približno petnajstih minutah), dodamo cvetačo in ohrovt, začinimo s kumino v prahu in začimbno mešanico za zalenjavno juho, če želimo bolj izrazit okus. Kuhamo, da se riž popolnoma zmehča. |
