Slovenski športniki invalidi so tudi vrhunski plesalci z mednarodnimi uspehi. Med njimi je 22-letna Nastija Fijolič, po rodu iz Kapele pri Brežicah, zdaj pa četrto leto živi v Ljubljani.
»Končujem študij fotografije. Pred mano je le še nekaj izpitov,« pove Nastija, ki se je s fotografijo ukvarjala že v srednji šoli. Nato se je vpisala na akademijo za likovno umetnost. A po letu dni se je prepisala, saj zaradi ovir, na katere je naletel njen voziček, ni imela več volje, da vsakič znova išče kompromise o možnih prilagoditvah dostopnosti na referatu in posledičnem dogovarjanju s sošolci za transport po stopnicah. »Šele v Ljubljani sem se zavedla, da sem na vozičku,« pravi Nastija. »Prej niti nisem imela občutka, kako nas gibalno neovirani vidijo. Sliko sem si ustvarila v študentskem domu, kjer sem se zagledala v gručo študentov na invalidskih vozičkih.«
Obožuje fotografiranje, saj je to eden od načinov njenega izražanja. Prav fotografiranje jo je pripeljalo k športnemu plesu. Plesni klub Zebra jo je povabil, da jim posname promocijski video. »Sledilo je vabilo, naj se jim pridružim pri plesu,« se Nastija spomni dogajanja izpred treh let in pol. Danes si vsakdana brez plesa ne predstavlja.
»To je zame način, da se razgibam. Pazim na telo, veliko delam zanj. Ples mi daje mi možnost izražanja, spoznavam nove ljudi in se udeležujem mednarodnih tekmovanj,« Nastija opiše, zakaj je šport še kako primeren za (mlade) invalide, ki lahko naredijo veliko zase. Nastija se tega močno zaveda. Prej je igrala badminton in namizni tenis, a ničesar ni trenirala tako zavzeto kot plesa.
»Šport, torej ples, mi zapolni tudi prosti čas,« nadaljuje sogovornica. Trenira tri- do petkrat na teden. Po navadi se udeležuje domačega državnega prvenstva in štirih, petih mednarodnih preizkušenj. Ima dva trenerja – Andreja Novotnyja in Klemna Pirmana, ki je navduševal in razbijal mite o plesu invalidov v izjemnem tandemu z Barbaro Šamperl. Pirman skrbi za tehniko vozička, Novotny je glavni trener.
»Ko pridem na trening, se presedem na plesni voziček in obujem plesne čevlje. Potem se ogrejem, sledijo preplesavanje, izpopolnjevanje tehnike in razteg,« Nastija opiše enega od treningov. Da ji gre dobro, dokazujejo rezultati: junija je na tekmovanju v Frankfurtu zasedla 2. in 4. mesto. Veliko lažje ji bo z novim plesnim vozičkom, sedanji je namreč dotrajan. Zato zbira sredstva za novega, ki stane 3000 evrov. Upa, da bo z njim oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu, v kategoriji single woman in freestyle, kjer pleše standardne in latinsko ameriške plese.
Pri štirih letih so ji diagnosticirali spinalno mišično atrofijo tipa 2. Njene mišice niso dovolj močne, da bi popolnoma opravljale svojo funkcijo. Zato se hitro utrudi. A pri odkrivanju sveta je to ni ustavilo. V Ljubljani smo jo ujeli tik pred odhodom na Obalo. Tam bo preživela poletje kot prostovoljna animatorka v Domu dva topola, ki je v lasti Društva distrofikov Slovenije. Čez dan bo animirala otroke, zvečer pa poskrbela za prijeten program odraslih.
Vsega tega ne bi bilo, če Nastija ne bi imela toliko odločnosti, srčnosti in železne volje. In družine, ki ji stoji ob strani. Ponosna je tudi na mlajšo sestro, ki je uspešno opravila maturo. Srčno upa, da se bo ples na vozičkih še bolj razvil in premikal meje posameznikov.
Brancin v škrniclju
- 4 očiščeni porcijski brancini (približno 300 g)
- 8 krompirjev
- 4 paradižniki
- nekaj vejic rožmarina
- velike kapre
- oljčno olje
- en beljak
