SLOVENSKA ISTRA

V Padni tudi oljčna osmica

Objavljeno 10. oktober 2012 21.20 | Posodobljeno 10. oktober 2012 21.21 | Piše: J. M.

Po zgledu primorskih vinskih osmic se je kulinarik in avtor kuharskih knjig z recepti starih istrskih jedi Alberto Pucer letos domislil še izvirne oljčne osmice.

Malo ga je, vendar je vrhunsko. Foto: Shutterstock

Prva je bila aprila v istrski vasici Padna, kjer so za promocijo istrskega zaledja v sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož pripravili prve Dneve oljčnega olja in blitve.

Na tej osmici so kmetje oziroma pridelovalci oljčnega olja točili olje oziroma ga prodajali tako kot vino na vinskih osmicah. Seveda so ponujali tudi domač kruh z olivami, vložene in nasoljene olive, pečen krompir in druge tradicionalne jedi, ki so narejene le iz oljčnega olja. Kraj osmic so po zgledu vinskih označili s šopi zelenih vej, seveda oljčnih.

»To je pomoč oljkarjem, da bi prodali čim več domačega, deviškega, hladno stiskanega, zdravilnega oljčnega olja, saj je zadnja leta prodaja pristnega izdelka zaradi uvoza cenenega iz drugih držav upadla. Rekel sem si, zakaj ne bi kmetje, pridelovalci osem dni prodajali in točili svojega olja,« pravi Alberto Pucer, obujevalec istrske tradicije iz Padne. Tam rad poskrbi za kakšen kulinarično privlačen in z zgodovino vasi povezan dogodek.

Oljčna osmica je pridelovalcem olja omogočila lažjo prodajo in predvsem promocijo izdelka, hkrati pa je obiskovalce seznanjala z našimi avtohtonimi vrstami oljk, s tem, kako ga hladno stiskajo, da postane deviško, kako prepoznati kakovostno in ne nazadnje – ob okušanju domačih istrskih kulinaričnih dobrot so spoznavali, kje pri kuhi brez njega preprosto ne gre.

Padna je stara istrska vas, obdana z oljčnimi nasadi, v katerih so nekatera drevesa stara več kot 300 let. Vaščani so se že od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, svoje pridelke in izdelke pa so prodajali v obmorskih mestih. Poleg zdravilnega domačega oljčnega olja so znani po odličnem bledežu, kot tam pravijo blitvi. Starejši se še spomnijo pripovedi njihovih non in nonov, da so leta 1885 z zaslužkom od prodaje zimskega in letnega bledeža zgradili zvonik, ki se dviga ob cerkvi zavetnika vasi sv. Blaža. Iz te špinači podobne zelenjave, ki še posebno dobro spremlja ribe, znajo domače kuharice pripraviti tudi številne druge okusne jedi, na primer mulce iz bledeža in riža ali pa sipe z bledežem in polento. Padno je vredno obiskati tudi zaradi galerije z deli Božidarja Jakca.

Deli s prijatelji