O škodljivosti pretiranega uživanja sladkorja je bilo zadnje čase prelitega že toliko črnila, da se tokrat ne bomo spuščali v to. Bolj nas bo zanimalo, kakšna je sploh razlika med rjavim, belim, kristalnim, surovim in še kakšnim sladkorjem.
Brez koristnih snovi
Surovemu sladkorju z industrijskimi postopki odvzamejo melaso, ker naj bi imela premočan okus. Za nastanek čisto belega sladkorja je potrebna večkratna rafinacija, s katero dobijo sladilo blagega okusa in kristalne strukture.
V izločeni melasi pa ostanejo vsi minerali in vitamini, ki bi telesu pomagali, da ga prebavi. Zato pravimo, da beli sladkor vleče iz nas koristne snovi, saj za njegovo predelavo telo iz naših zalog porablja železo, baker, mangan, magnezij in vitamine, ki so sicer naravno prisotni v surovem sladkorju.
Nič bolj zdrav
V zadnjih letih, ko je želja za zdravim življenjem vedno bolj popularna, je industrija poleg belega sladkorja ponudila še rjavega, ki naj bi bil bolj zdrav. In precej dražji. Da bi dobili rjavo barvo, so sladkorju vrnili majhen delež melase, od tri do deset odstotkov. Če torej gledamo pred seboj sladkor, ki je po videzu povsem enak kot bel, le da je rjave barve, to pomeni, da je tudi skoraj enako nezdrav. Imenuje se preprosto rjavi sladkor. Ker vsebuje melaso, ki ni sladka, je v primerjavi z belim manj sladkega okusa, kar nas lahko zavede, da ga porabimo več, kot bi belega.
Konec koncev pa si rjavi sladkor lahko naredimo sami, tako da belemu dodamo melaso, ki jo kupimo posebej.
Karamelni okus
Če želimo uporabljati pravi rjavi sladkor, ga najdemo pod imeni surovi trsni sladkor, nerafinirani trsni sladkor, rjavi trsni ali neobdelani trsni sladkor. Vsebuje vso melaso z minerali in vitamini vred, zato v zmernih količinah ne obremenjuje telesa.
Okus je lahko pri različnih znamkah drugačen, tako kot se razlikujejo vrste sladkornega trsa v različnih državah. Videz pa je pri vseh enak; je zelo temno rjav, nima za rafinirani sladkor značilnih kristalčkov, temveč je sprijet zaradi nekoliko večje vsebnosti vlage. Ima aromatičen okus, ki spominja na karamelo. Ko ga uporabljamo, je pač treba vedeti, da bo sladkanemu izdelku dodal svojo nianso.
Hrustljavi kristali
Pod imenom demerara najdemo posebno vrsto sladkorja, katerega značilnost so veliki kristali, blag karamelni okus in svetlo rjava barva. Vsebuje manj melase kot običajni trstni sladkor, ima pa naravno vgrajenih več mineralov, ki kljub delni rafinaciji ostanejo sestavni del demerare. Zaradi velikih hrustljavih zrn je priljubljen dodatek mislijem, različnim piškotom in kot dekoracija na tortah.
