Giulio in Valentina vsak dan s kredo na tablo napišeta, kaj sta skuhala in kaj priporočata: trattoria, ki ima dušo, saj kuhajo po starih receptih jedi, ki so jih poznali Tržačani, ko je tod še vladala Avstro-Ogrska, vina pa so pretežno iz bližnje okolice, tudi s slovenskega Krasa in iz Brd
Če greste s tržaške obale od mola Venezia stran od morja, potem boste hitro prišli do klasične tržaške gostilne, trattorie, ki je urejena tako, kot bi bila še v avstro-ogrski monarhiji; po starinsko, a z omamnimi vonji prave betole. Giulio in Valentina, ki sicer zdaj živita na Krasu, njuna hči pa hodi v slovensko šolo, vsak dan kuhata dišeče jedi: antipasti, primi, secondi in na koncu še dolce. Od predjedi na primer tris svežih morskih prebivalcev kot tatarski ali brancinov karpačo; od prvih krožnikov različne testenine z omakami, tudi žlikrofe s treviškim radičem in Zidaričevim sirom jamar; od glavnih jedi vedno kaj svežega iz ribarnice, kdor pa ne mara rib, lahko dobi taljato z rožmarinom, ki ga prineseta s Krasa.
V kleti so spravljena vina, največ vinarjev iz tržaške okolice. Na listi je tako kar 13 vinarjev, ki ponujajo vitovsko! Kante, Zidarich, Skerk, Movia, Čotar, Clai, Renčel, Marina Cvetic ... od penin pa Movia, Piè di Mont, Kettmeir, Kante, Foss Marai, Lorenzon, Franciacorta so na vrhu ponudbe te trattorie, po kateri bi se lahko zgledovale kar številne (bolj) ugledne slovenske gostilne. Z Benjaminom Zidaričem, enim najbolj znanih kraških vinarjev, smo se torej odpravili pogledat, kaj nam bodo dali za kosilo. Prepustili smo se gospodarju, ki je najprej natočil kozarec suhe penine pie di mont Romana Rizzija iz Piedimonta pri Gorici, iz kuhinje pa brž prinesel krožnik, na katerem sta bila tatarski iz gamberov in karpačo iz brancina, ena od hišnih klasik. Potem smo dobili kozarec Zidaričeve malvazije letnik 2009 ter tatarski iz lista in paštetko iz rakovice. Ostali smo pri istem vinu, ko so nam prinesli tuna, ki sta ga spremljala prava mocarela bufala in ocvrte melancane. Kot nalašč za počasen pogovor v prijetno topli gostilni, ki se je takoj po dvanajsti bliskovito napolnila s Tržačankami iz bližnjih pisarn, ki so prišle na opoldansko malico, nekaj poslovnežev, urejenih po klasični italijanski modi, pa je – tako kot mi – začelo pogovor in kosilo s penino.
Na naslednjem krožniku, vsekakor enem od favoritov dneva, so se družili gamberi s treviškim radičem in svinjina (svinjska lička), za protiutež pa je bila kapesanta z artičoko, motovilcem in sladkim accetom balsamicom. Giulio je lastnoročno odprl chardonnay letnik 2006 Joška Renčela s slovenskega Krasa, iz Dutovelj.
Za medklic je bil bakalar na koruznem kruhu, ki ga tudi sami spečejo, prav tako kot sami delajo bakalar in še eno Zidaričevo vino, vitovska letnik 2009.
In potem še sladki ocvrti kalamari, moli, ki so v nos zanesli nežen okus po jodu, in bučke. Ter kozarec rebule romco dei tassi letnik 2011 Fabia Coserja iz Krmina.
Ker sladice vsak dan delajo v kuhinji sami, jih kajpak nismo mogli preskočiti: millefoglie (tisoč listov) s kremo chantilly, se pravi kremo iz sladke smetane z vaniljo.
Dobro je vedeti
- Trattoria Nero di Seppia; Giulio in Valentina Cusma
- Via cadorna 23, 34123 Trst, Italija
- tel.: 0039040 301 377
- e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- urnik: vsak dan od 12. do 14.30 in od 19.30 do 22.00, zaprto ob nedeljah in ponedeljkih
- sedeži: 40.
- vinska klet: 100 etiket
- kreditne kartice: vse
