Kuharski mojster in mentor nadobudnima mladima kuharjema ponosno pogleduje čez ramo v FerFud tovornjak, ki stoji za njim. V njem se namreč pošteno potita njegova varovanca, kuharski chef Mitja Horvat in njegova desna roka, kuhar Janez Karlin. »Zdaj je na vrsto prišla moja največja ljubezen – street food. Izpolnila se mi je velika želja,« pravi Luka Jezeršek.
Ideja o tovornjaku z ulično hrano se je rodila že lansko jesen. »Šla je malo na zimsko spanje,« se smeji Jezeršek in dodaja, da je ni skrival pred svetom, in tako je trgovskemu podjetju Hofer hitro prišlo na uho, kaj načrtuje. »Ko smo sedli za isto mizo, smo hitro sklenili dogovor. Hofer bo dal živila, mi znamo kuhati, tovornjak imamo, dva mlada in talentirana fanta tudi, in tako smo danes tukaj.«
Odštekanca v tovornjaku
Mitja Horvat se s kulinariko ukvarja že dobrih 15 let. »V bistvu vse odkar sem kot dijak za tisti tolar več zašel v gostinstvo. Ker sem športnik po srcu in duši, sem se hitro vrgel v strastno ustvarjanje zdravih, a hitro pripravljenih jedi.«
»Pravim tako: iste ptice skupaj letajo in na Mitjo me je opozorila moja žena,« pojasni Jezeršek. Neki dan mi je rekla: »V Domžalah je en fant, ki v tovornjaku peče piščance. Pojdi ga obiskat, mislim, da bi bil pravi za naš projekt,« pripoveduje Jezeršek. Horvat se pomenljivo nasmehne in zaupa, da je kot Štajerec zagnan in trmast. »Za svoje sanje bi se preselil tudi na Luno. In to, FerFud, so moje sanje. Zdaj sem tukaj in srečen.« Filozofija mladega kuharja je preprosta: »Življenje je le eno in odločil sem se, da ga z uresničitvijo svojih sanj živim na polno!«
Ob pogledu na kuharja Janeza Karlina človek takoj ugotovi, da je ob kuhanju še velik zabavljač, ki ljudi rad spravlja v dobro voljo. Jezeršek pripoveduje: »Za Janeza pa mislim, da je bil najhitreje zaposleni kuhar, kar smo jih v našem podjetju vzeli v službo. V 45 minutah smo se spoznali, naredili pogodbo in začeli delati. Rojen je za kuharja na tovornjaku.« Karlin mi med pripravljanjem jedi, ki na prvi pogled spominja na cirkuške vrline, zaupa, da so za njegovo pot v kulinariko krivi dedkove domače enolončnice in okušanje bratovih mojstrovin. »Brez njih verjetno ne bi postal neutrudni raziskovalec vedno novih kombinacij okusov in ustvarjalec umetnin na krožniku. Ko postrežem jed ter v očeh ljudi vidim zadovoljstvo, je to vse, kar potrebujem.« Ob kuhanju ima še veliko hobijev in prav nič nisem presenečena, ko reče: »Veste, lahko sem tudi bobnar in žongler.«
Kulinarična rdeča nit FerFuda je strategija Okusiti Slovenijo Janeza Bogataja, pri kateri smo veliko sodelovali, pripoveduje Luka Jezeršek. »Je pa tako, v neki jedi so lahko tipično slovenski samo ocvirki, v drugi samo kranjska klobasa. Zato je težko govoriti o neki tipično slovenski hrani, imamo pa živila, ki so slovenska. S Hoferjem se namreč trudimo, da uporabljamo čim več takih, pridelanih v Sloveniji.«
Dobrodelna nota
FerFud je torej povsem nova kulinarična izkušnja, ki bo na različnih lokacijah po naši državi ponujala fine grižljaje po fer ceni. Je nekakšen superjunak, ker pride do vas, vam pričara fine grižljaje po fer ceni in je fer tudi do drugih. »Poleg tega bomo vse prihodke, torej vse, kar bo ostalo od prometa po dajatvah državi, namenili v podporo projektu Botrstvo v Sloveniji.«
Na vsaki lokaciji bodo iz FerFud tovornjaka postregli okvirno 250 porcij jedi. Ko jih bo zmanjkalo, se bodo preprosto odpeljali. »Po principu kdor prvi pride, prvi zmaže,« se smejita mlada kuharja, Jezeršek pa doda: »Tovornjak bo na ulicah vsak konec tedna od četrtka do nedelje. Polovica naših postojank bo v Ljubljani in okolici, polovica na festivalih in dogodkih, kot sta Lent in Bogračijada, šli pa bomo tudi na Kras, v Bohinj, Kranjsko Goro in drugam.«
In kaj pomeni fer cena? Fer je zato, ker plačate, kolikor želite. Določite jo sami, glede na to, koliko se vam zdijo fini grižljaji vredni, ali z objavo na facebooku ali twitterju. »Moje prepričanje je, da je vrednost takega obroka od tri do pet evrov. Ne nazadnje gre po plačilu davka ves denar na koncu v dobrodelne namene,« še pojasni Jezeršek.
Malinčica (jogurtova strjenka z malinami)
Za 4 osebe:
- 300 g naravnega tekočega jogurta milfina (3,2 odstotka mlečne maščobe)
- 140 g dlje sveže sladke smetane milfina
- 33 g sladkorja v prahu diamant
- 10 g želatine v listih bella
- 20 g svežih ali zamrznjenih malin sweet valley
- 6 g sladkorja diamant
Priprava:
Jogurtova strjenka:
Želatino pripravimo po navodilih z embalaže. V posodo zlijemo naravni tekoči jogurt in sladkor v prahu ter dobro premešamo. Dodamo želatino in stepeno sladko smetano ter vse skupaj znova rahlo premešamo. Napolnimo izbrane kozarčke in postavimo v hladilnik za štiri ure oziroma dokler se strjenka ne strdi.
Malinov preliv:
Maline s sladkorjem kuhamo do sirupaste teksture. Nato vse skupaj dobro precedimo, da odstranimo vse koščice, in počakamo, da se malce ohladi.
Kako sladico postrežemo?
Na ohlajeno jogurtovo strjenko v kozarčkih ali manjših skledicah vlijemo malinov preliv. Za ljubek videz okrasimo še s svežimi malinami in borovnicami ter listkom melise.
Kranjski pastirci (jajčni vlivanci s prekajenim poltrdim sirom in kranjsko na špili)
Za 2 osebi:
- 160 g jajčnih vlivancev landvogt
- 80 g dlje sveže sladke smetane milfina
- 50 g sira maskarpone new lifestyle
- 3 slovenska bio jajca natur aktiv
- 120 g naribanega prekajenega poltrdega sira milfina
- 200 g kranjske klobase košaki
- ekstra deviško grško oljčno olje minos
- žlička slovenskega čajnega masla milfina
- parmezan sir grano padano
- svež drobnjak gardenline
- sol in poper le gusto
Priprava:
Jajčni vlivanci po pastirsko:
Jajčne vlivance skuhamo v veliki količini osoljene vode s kančkom olja. Pazimo, da jih ne prekuhamo – skuhamo jih na zob.
Posebej z mešalnikom zmešamo jajca, maskarpone in sladko smetano.
Osemdeset gramov kranjske klobase narežemo na drobne kocke ter jih na hitro popražimo na maslu in olju. Dodamo kuhane in odcejene jajčne vlivance. Dobro premešamo.
Na skuhane vlivance zlijemo jajčno smetanovo mešanico z maskarponejem in dodamo nariban prekajeni poltrdi sir. Mešamo, dokler se ne stopi in se vsebina ne pregreje. Vendar pazimo, da nam jajce ne zakrkne na trdo.
Posebej spečemo nabodala s kranjsko klobaso.
Kranjska na špili:
Sto dvajset gramov kranjske klobase ali pol kranjske klobase narežemo na rezine in jih nataknemo na nabodali.
Kako jed postrežemo?
V globok krožnik naložimo porcijo jajčnih vlivancev po pastirsko, posujemo s parmezanom in okrasimo z drobnjakom. Za konec na vlivance položimo kranjsko na špili.
Ob sodobnejši obliki kranjskih pastircev bi se sline cedile tudi našim prednikom.
Šugoletka
Za 2 osebi:
- 50 g instant polente
- 20 g slovenskega čajnega masla milfina
- 0,25 l navadne vode
- 0,15 l oziroma po potrebi dlje sveže sladke smetane milfina
- 40 g naribanega parmezan sira grano padano
- 50 g na rezine narezanega pora
- 50 g na grobo naribanega korenja
- 1 na drobno narezan strok česna
- 50 g na drobno narezane čebule
- 200 g bio pasiranih paradižnikov natur aktiv
- nasekljan peteršilj
- ekstra deviško grško oljčno olje minos
- sol in poper
- 1 žlička sladkorja
- belo vino sivi pinot ljutomerčan
- rožmarin le gusto
- timijan le gusto
- pesto genovese carloni
- lovorov list le gusto
- bio zamrznjene kozice natur aktiv
Priprava:
Polenta:
Vodo osolimo in ji dodamo maslo, zavremo ter zakuhamo polento. Med kuhanjem stalno mešamo. Kuhano polento ohladimo in ji primešamo nariban parmezan ter sladko smetano. Med segrevanjem dobro mešamo, da se sestavine združijo. Tako dobimo slastno kremno polento.
Mediteranska paradižnikova šuga:
Na oljčnem olju svetlo popražimo čebulo. Dodamo sladkor. Ko postekleni in se začne rahlo karamelizirati, dodamo vso zelenjavo. Zalijemo z malo vina, premešamo in na hitro sotiramo. Dodamo paradižnik in zelišča.
Če je treba, zalijemo z malo jušne ali zelenjavne osnove. Solimo in popramo. Kuhamo, dokler se zelenjava rahlo ne zmehča. Proti koncu dodamo bio kozice – za eno osebo jih priporočamo pet. Na hitro pokuhamo.
Nasvet:
Kozice lahko tudi popečemo v ponvi ali na žaru. Tako boste še lažje pričarali morsko vzdušje.
Kako jed postrežemo?
Polento naložimo v globok krožnik ali večjo skodelico, prelijemo s paradižnikovim šugom in obogatimo z bio kozicami. Za pravo mediteransko dekoracijo uporabite vejico zelišča, kot je rožmarin, timijan ali žajbelj.
Šugolenta je lahkotni košček morja, ki ustvarja nepozaben okus.