Tropski priboljški za zimske dni

Saj veste, kako pravijo: da je treba jesti čim bolj sezonsko, čim bolj domače in čim bolj lokalno. Poleti to ni težko, in kar greh bi bil kupovati sadje iz oddaljenih dežel, ko pa se domača drevesa in grmičevje šibijo pod težo zrelih sadežev. No, pozimi je vse skupaj vendarle malce drugače in samo ob lokalnem kislem zelju in repi ter starih jabolkih bi se brbončicam bolj slabo godilo. Torej, če kdaj, potem smo zdaj upravičeni do kakšnega svežega priboljška, ki se pripelje iz daljnih tropov.

Banane

Ste se že kdaj vprašali, zakaj so opice ves ljubi dan tako vesele in banananjam vedno poln energije? Ja, ker vsak dan pojedo kilo ali dve banan, seveda! Banane so eden najboljših virov energije za aktivnega človeka, kar ve civilizacija že precej dolgo. Evropski del sveta jih sicer pozna malce manj dolgo – šele od 19. stoletja –, vendar o njihovi uporabnosti ni prav nič manj prepričan, če sodimo po prodajnih statistikah. Posebno so bogate z vitaminoma C in B6 ter minerali, kot so kalij, fosfor, železo in magnezij. So hitro in lahko prebavljiva hrana z obilico energije v obliki sladkorjev, ki se hitro in učinkovito sproščajo v kri. Vsebujejo tri vrste naravnih sladkorjev – sukrozo, fruktozo in glukozo. No, če so navadni sladkorji v zadnjih letih precej v nemilosti med enim polom prehranskih strokovnjakov, pa drug pol raziskovalcev opozarja, da ne morejo in ne smejo biti razlog za nizko vrednotenje vseh tistih živil, ki jih vsebujejo. Med banano ali vrečko gumijastih bombonov vendarle obstaja občutna razlika, četudi bi nas kdo celo utegnil prepričevati o nasprotnem. Pri banani gre za naravni izdelek, naravne sladkorje, obogatene z vlakninami, ki nam pomagajo vzpostaviti redno in temeljito vsakodnevno odvajanje presnovnih odpadkov ter nas povrhu oskrbijo z vitamini in minerali. Raziskave so pokazale, da nas zaužitje dveh banan založi z energijo, ki zadošča za 90 minut napornega dela. In ker naporno delo, predvsem fizično, ne dopušča težkega želodca, je banana kot naročena. Je pomirilo in poživitev hkrati, tako za želodčne težave kot stres in prenapete živce. Glede na to, da nevtralizira premočno želodčno kislino, je odlična hrana za tiste, ki imajo čir, in je edino sadje, ki ga lahko brez težav uživamo pri tej bolezni. Kadar smo v stresu, se naš metabolizem pospeši, pri čemer se zmanjšuje raven kalija. Banane, bogate s kalijem, znova vzpostavijo ravnovesje, hkrati pa zaradi visoke vsebnosti vitaminov B pomirjajo živčni sistem.

Ananas

Tudi zanj smo na stari celini izvedeli precej pozno, saj so pomorščaki iz prekomorskih dežel ta smešni sadež v obliki ogromne artičoke prinesli šele v 16. stoletju, še nadaljnji dve stoletji pa je bil na mizi izjemna redkost in privilegij bogatih. Ko se je nekoliko le razširil po stari celini in so ga začeli gojiti v ogrevanih sadovnjakih, je hitro postal ljubljenec ljudstva in je na mizi nedvomno poudarjal imenitnost gostitelja. Gre za sila sočen in aromatičen sadež, ki je tudi danes precej priljubljen. Vsebuje kar okoli 87 odstotkov vode in 11–12 odstotkov ogljikovih hidratov. Proteini in maščobe so v manjšini, vsebuje pa še zavidljiv delež vlaknin, ki blagodejno vplivajo na človekovo prebavo in metabolizem. Razveseljiva podatka za tiste na stalnih dietah sta ananasov diuretični in odvajalni učinek ter razmeroma nizka kalorična vrednost – 100 gramov sveže narezanega ananasa vsebuje le okoli 50 kilokalorij, kljub temu da zaradi močnega okusa deluje malodane kot sladica. Svež plod ima nadvse veliko vitamina C, tudi E in tistih iz skupine B, hkrati vsebuje več kot 15 mineralnih snovi (kalcij, magnezij, kalij, železo …).

Prav posebej ga od drugih sadežev razlikuje bogata vsebnost nadvse koristnega encima (oziroma kompleksa treh) bromelaina, o dobrih lastnostih katerega se v zadnjem času precej govori v strokovnih krogih. Bromelain cepi beljakovine in zato zavira strjevanje krvi, znižuje krvni tlak in prispeva k razgrajevanju oblog na notranjih stenah žil. Encim je tudi sestavina, zaradi katere je ananas odlično naravno zdravilo proti glistam, saj počisti beljakovinske obloge v črevesju. In prav bromelain je tista snov, zaradi katere svež ananas kuharji uporabljajo pri pripravi mesa, saj to postane mehko in voljno.

Mango

Tako toplih barv, rumene in sočne sredice ter opojne arome, da se človeku v teh sivih dneh kar milo stori, ko zagleda narezanega na krožniku. Mango velja v našem svetu za precej eksotičen sadež, ki je svojo masovno pot na trgovske police našel dokaj pozno. Pravzaprav niti bananam niti ananasu po količini prodaje ne seže več kot do kolen. Škoda, kajne, ker niti ne vemo, kaj zamujamo! So pa nad njim precej bolj masovno navdušeni v azijskih deželah. Tam ima podobno vlogo kot pri nas jabolko, ki z velikim vodstvom pred drugimi sadeži zaseda osrednje mesto sadnega dela jedilnika. Tako kot jabolko pri nas je tam mango hvaležna sestavina za pripravo številnih slaščic in drugih jedi. Ker vsebuje precej sladkorja, hitro in učinkovito pomaga premagovati delovne obveznosti. In ob tem seveda ne prinaša le energije, ampak je dober vir mineralov in vitaminov. Predvsem se izkaže v vsebnosti provitamina A, vitaminov B3, B5, B6, C in E, dobro pa se odreže še v vsebnosti bakra, mangana, magnezija in kalija. Tako vitamin A kot E sta izjemnega pomena za kožo in njeno elastičnost, hitro obnavljanje celic ter preprečujeta njeno predčasno gubanje. Posebno vitamin E, ki ga je v mangu veliko, je zelo močen antioksidant in telo varuje pred prostimi radikali.