Tereza Poljanič, ki se je pred časom preselila na Novo Zelandijo, bo vsako nedeljo gostovala v slovenskih domovih. Po številnih uspehih na področju kuhanja in opravljenih tečajih, zaradi katerih lahko suvereno stopi za kuhinjski pult, bo svoje znanje pokazala tudi gledalcem oddaje Zdravo, Tereza!.
Skupaj s produkcijsko ekipo Blueroom oddajo snema na Novi Zelandiji. O kuhanju, okusih in seveda o njenem novem domu smo se pogovarjali s Terezo.
V čem se bo oddaja Zdravo, Tereza! razlikovala od drugih kuharskih oddaj?
Oddaja ni le kuharska, je potovanje skozi severni del Nove Zelandije in njene kulinarične kulture, ki je v mnogih pogledih podobna slovenski. Oddaja je preplet moje poti od ideje do realizacije kuhanja v popolnoma novi deželi. V vsaki oddaji sem v kuhinji in na terenu, kjer raziskujem novozelandske pridelovalce, restavracije, tržnice itd. Seveda bo oddaja tudi vizualno privlačna in vesela sem, da se je našemu projektu pridružila tudi ekipa kreativcev, ki sodijo v sam vrh novozelandske televizijske produkcije.
Lahko izpostavite eno stvar, ki ste se je, odkar ste našli strast v kuhinji in zdravi prehrani, naučili in bi bila zanimiva za gledalce?
Kako je lahko zdrava prehrana res preprosta in neverjetno zabavna. Predstavljam uravnotežen način prehrane, kjer ima zelenjava glavno vlogo, meso pa stransko. Vsaka jed v oddaji je lahko modificirana, saj lahko ostane popolnoma vegetarijanska, lahko pa se ji doda kakšna sveža riba, meso ... Sem zagovornica uravnotežene prehrane, ki je za vsakega posameznika seveda drugačna. Predstavljam svoj način, ki pa je lahko izhodiščna točka za vsakogar, ki želi poiskati svojo zdravo kulinarično identiteto.
Kaj vas v kuhinji najbolj navdihuje?
Navdihujejo me barve, sezonski okusi in pa neskončne možnosti, ki nam jih daje narava za ustvarjanje v kuhinji. Običajno se začne moj dan v kuhinji, glasba na računalniku in odprte omare, kjer si zastavim, kaj naj ustvarim s tem, kar imam na voljo. Na koncu so najboljše jedi prav tiste, za katere imam le štiri sestavine v shrambi. Kuhanje je moja strast, moje konstantno razmišljanje, moj hobi in moj pobeg. Obožujem vsak delček kuhanja – od izbiranja svežih sestavin iz tržnice, debatiranja s kmetom o njegovem pridelku, vonja pravkar nabranih zelišč, brskanja po moji knjižici receptov do priprave in na koncu tudi pospravljanja.
Pravite, da smo to, kar jemo. Kaj ste torej vi?
Ker so vse moje sestavine sezonske, od lokalnih kmetov, nekatere tudi z vrta, se pravi pridelane s spoštovanjem do narave, bi lahko rekla, da sem vesela, energična in pikolovsko ekološka!
Ali mislite, da ljudje glede kuhanja preveč komplicirajo?
Zagotovo! Včasih razlagam kakšen zdrav recept, pa že vidim stres v očeh sogovornika, čisto po nepotrebnem. Kuhanje mora biti meditacija, čas zase in za druženje. Kuhinja je zame igralnica, kjer igrivo vihtim kuhalnico, kar večkrat povzroči kakšen madež kokosovega olja na kuhinjskem pultu ali pa pirino moko na računalniku. Ampak vse to sodi k veselemu ustvarjanju, ki ga hočem predstaviti gledalcem.
Nad katerim živilom ste trenutno najbolj navdušeni?
Če bi morala izbrati eno, bi bil to avokado. Iz njega lahko naredimo tako slane jedi kot tudi sladke in pa raznorazne maske za obraz in lasišče. Je neverjetno zdrav, saj v večjih količinah vsebuje kar 25 esencialnih hranil in zdrave maščobe.
Katera slovenska jed vam na Novi Zelandiji najbolj manjka?
Jota in ričet, da ne govorim o kakšnem polnozrnatem zavitku, ki ga naredi mama. Brez 'cukra', seveda!
Ima vaša nova domovina kakšno živilo, ki bi ga z veseljem predstavili Slovencem?
Med, ki ga pridelujejo samo Novozelandci oziroma njihove čebele. Reče se mu manuka in je dobro znan po svojih protibakterijskih in naravnih antibiotskih lastnostih. Ima tudi prav značilen okus in izvira iz nektarja cvetov grma manuka. Zagotovim vam, da ena čajna žlička manuke, malo ingverja in limone pozdravi vsak prehlad.
